S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 14. november 2010

PTIČJA KRMILNICA

Najprej nekaj besed o tem, ali je hranjenje ptic sploh smiselno. Kratek odgovor je DA, a premišljeno. Stroka je mnenja, da dopolnilno hranjenje nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje. Ima pa to početje veliko pedagoško in izobraževalno vrednost. Več o stališču DOPPSa si lahko preberete tukaj: HRANJENJE PTIC POZIMI, ali v žepni knjižici PTIČJE ZBIRALIŠČE - KRMILNICA Detlef Singer

DLESK
Coccothraustes coccothraustes

Je malo večji ptič in je v krmilnici deležen posebnmega spoštovanja s strani ostalih ptic.









Ptičja krmilnica na našem vrtu je lahko tudi odlično vadbišče naše fotografske spretnosti. Vse kar se bomo tu naučili, bomo lahko kasneje uporabili v naravi. Ne pozabimo, da je naš vrt del življenskega okolja mnogim pticam, še posebej pozimi, ko se nekatere vrste približajo človekovim naseljem, kjer najdejo več hrane.

Za naše fotografiranje ptic v bližini krmilnice je zelo pomembno, da krmilnico postavimo v bližino rastlinja, ki nam bo dajalo naraven videz fotografij. Še posebej bodimo pozorni  na ozadje, da nam npr. avtomobili ne bodo z nenaravnimi barvami kazili posnetka. Istočasno pa moramo poskrbeti, da okolica krmilnice ne bo omogočala lačnim mačkom enostaven dostop do ptic. Res da je fotografiranje ptic na sami krmilnici najenostavnejše, a delujejo fotografije precej nenaravno in prav kmalu se nam začnejo ponavljati, čeprav bodo na njih različne ptice.

Objavljam nekaj fotografij ptic, ki so bile vse posnete v neposredni bližini krmilnice, na majhnem vrtu sredi urbanega naselja in blizu prometne ceste.

Velika sinica
Parus major

Velike sinice bodo naš pogost gost. Prihajale bodo tako posamično, kot tudi v večjih skupinah. Hrano največkrat odnesejo s krmilnice na odmaknjeno mesto blizu krmilnice, kjer jo v miru obdelajo. Vedno znova se vračajo na enako mesto in tu jih lahko lažje fotografiramo.





Močvirska sinica,
Poecile palustris

Je nekoliko manjša od velike sinice in ima podobne navade. Je mogoče celo malo bolj živahne narave.
Plavček
Cyanistes caeruleus

Je skupaj s čopasto sinico med najmanjšimi sinicami. Zanimivo je, da so samice bolj intenzivnih barv kot samčki.

Taščica
Erithacus rubecula

Dostikrat dlje časa sedi na svojem mestu v bližini krmilnice in potrpežljivo čaka, da se najprej najejo množični vrabci in bojevite sinice.

Domači vrabec
Passer domesticus

Vrabec bo dostikrat najštevilčnejši obiskovalec naše krmilnice, a zato nič manj zanimiv za fotografiranje.










Seveda bodo obiskovali našo krmilnico tudi drugi ptiči. Najbolj pa bo to odvisno od tega, kje bo krmilnica postavljena (v bližini gozda, v urbanem okolju, na kakšni nadmorski višini ...) in kakšno hrano boste nastavljali.

NASVET
Z krmljenjem ne pretiravajte, a bodite z njim konstantni. Hrano v pozni jeseni počasi uvajajte in ravno tako spomladi s krmljenjem odnehajte. Priprava ptičjih pogač je lahko prav prijetno opravilo v zimskih mesecih. Zanimivo bo tudi otrokom. Podučite jih tudi o ptičjih vrstah.

TEHNIKA
Ptice se bodo na našo bližino kaj hitro navadile, še posebej v mrzlih zimskih dneh, ko jim bo v naravi zmanjkovalo hrane oz. bo le ta zamrznjena. Zato takrat ne bomo potrebovali maskirne oprave ali šotora. Če pa želimo na krmilnici presenetiti kakega detla, pa bomo morali biti bolj skriti in mirni.

Ptice ob krmilnicah bomo lahko fotografirali že z zoom objektivom 70-300mm ali celo z 70-200mm. Zoom objektiv nam bo v gneči pomagal poiskati ptico, ki je bolj na miru in jo bomo z zoomiranjem nato približali na željeno velikost. Ker nam v zimskih dneh dostikrat primanjkuje svetlobe, nam bo tudi podnevi prav prišla bliskavica za doosvetljevanje (še posebej kadar ni snega ali če zoom objektiv ne bo svetlobno dovolj močan). Sam se zadeve lotim kar s 400mm objektivom in stojalom, ker sem tega objektiva navajen in ker z daljšo goriščnico ozadje še lepše izgine v neostrini.

torek, 9. november 2010

KAZEN ZA POTRPEŽLJIVOST

Se zgodi, da potrpežljivo čakanje na foto trofejo obrodi neželjene stranske učinke. Ždenje v trsju se mi nikdar ni zdela pretirano nevarna zadeva, dokler je nisem odnesel z oteklim "žnabljem". Poleg otekline, katero pripisujem zelo hudemu komarju, sem domov prinesel še fotografijo bičje trstnice.



Bičja trstnica
Acrochepalus schoenobaenus

TEHNIKA
Ptička ni bila prav nič plašna in je radovedno skakljala okrog mene po trsju. Tako blizu, da sem moral fiksnemu teleobjektivu (400mm) dodati 25mm makro obroč. Slikano z roke brez stojala.

četrtek, 4. november 2010

MALI PONIREK

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis se izven gnezditvenega obdobja velikokrat preseli na tekoče vode. Tako je tudi na reki Krki v Novem mestu prav pogost gost. Za razliko od ostale družbe (rac mlakaric in labodov) je mali ponirek kar previden ptič. Težko se mu je približati, saj se prav kmalu potopi in pod vodo odplava v varno zavetje oziroma na primerno oddaljenost.


Mali ponirki se prehranjujejo z ribami, žabami in vodnimi žuželkami. Če jih opazuješ med hranjenjem ugotoviš, da so prav spretni lovci in pravi mali požeruhi. Ribice katere goltajo so glede na njihovo velikost sorazmerno velike.


V zimskem času se poletno temno rjavo do črno svatovsko perje na zgornji strani spremeni v sivo rjavo. Poleti od daleč vidna rumena lisa ob korenu kljuna je pozimi bolj blede barve. Poletna rdeče-rjava obarvanost glave in vratu je pozimi svetlo rjave barve.


TEHNIKA
Velikokrat razmišljam o tem, da bi bilo na sprehodu bolj praktično nositi kak kompakten fotoaparat s super zoomom, a me fotografije narejene z zrcalorefleksnim (DSLR) vedno prepričajo, da je vredno nositi malo težji nahrbtnik s fotografsko opremo. Zgornje fotografije so nastale z mostu za pešce, ki povezuje oba bregova reke Krke, a je 400mm objektiv z dodanim 1.4X konverterjem na crop ohišju komaj zadostoval za solidne posnetke. Slike so narejene brez stojala in brez stabilizacije. Če preračunamo: 400mm x 1.4 = 560mm x 1.6 (crop) = 896mm in kar nekaj izreza na koncu, dobimo krepko čez 1000mm. Današnji super zoom kompakti zmorejo nekje do 560mm, nekateri celo do dobrih 800mm, a dvomim da nam pri maksimalnem zoomu ostane še kaj možnosti za dodatni izrez.