S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 30. januar 2011

Canon 7D in 1D MkIV

Na kratko bom opisal dva trenutno nam najbolj zanimiva modela iz canonovega sistema. Če si ju lahko privoščimo, je drugo vprašanje. Zato ju bom postavil ob bok cenejši alternativi (Canon 50D), ki pa se počasi umika iz prodaje.


Canon 7D
Osnovne lastnosti: APS-C (1.6X) tipalo, 18 milijonov slikovnih pik, 8 posnetkov na sekundo, 19 AF točk, HD video, ohišje iz magnezijeve zlitine.

Več splošnih testov si lahko preberete na različnih mestih na spletu:
Slo-foto e-Fotografija, dpreview, ...



Canon 1D MkIV
Osnovne lastnosti: APS-H (1.3X) tipalo, 16.1 milijonov slikovnih pik, 10 posnetkov na sekundo, 19 45 AF točk, HD video, ohišje iz magnezijeve zlitine.

Več splošnih testov si lahko preberete na različnih mestih na spletu:
e-Fotografija, dpreview, ...






Da ne primerjamo hrušk z lubenicami soočimo dva sorodna modela (50D in 7D), čeprav pri Canonu pravijo, da je 7D povsem nova zgodba. Res da je fotoaparat samo orodje in je tudi res, da z boljšim orodjem naredimo boljši izdelek. Fotografi se navadno ob prihodu novejših modelov prepričujemo, da novejši niso nič boljši od tistih, ki jih imamo, vse dokler ne prihranimo dovolj za novo "igračo".

7D ISO
Večno vprašanje: ali je naslednik boljši pri uporabi večje občutljivosti tipala? Večina uporabnikov je nad 7D glede tega navdušena in testi so pozitivni. Kako pa je zadeva videti v praksi in kolikšna je razlika? Ali je vredna svojega denarja?



Na prvi pogled je razlika tako majhna, da ni vredna razmisleka o nakupu toliko dražjega fotoaparata. Preizkus na terenu pa pokaže povsem drugo sliko in upraviči svojo ceno.

Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/2500s, ISO 800

Pri 50D se prve težave začnejo pri ISO 800. Še posebej takrat, ko je neostrina ozadja v senci oz. je ozadje temnejše. Zato se je najbolje držati ISO 400, dokler je to možno. (Sam zagovarjam "okrogle" ISO vrednosti: 100, 200, 400, 800, 1600, ... Čeprav pri preizkusu nisem ugotovil večjih pomanjkljivosti pri vmesnih vrednostih.) Zagotovo lahko trdim, da lahko 7D brez težav uporabljamo pri ISO 800 in celo več! Sam šum pri večjih občutljivosti je nekoliko drugačen in ga tudi pri kasnejši obdelavi lažje odpravljamo.

Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f5.6, 1/2000s, ISO 800

Fotografiranje z roke brez stabilizacije in fotografiranje ptic v letu je postalo enostavnejše. S 50D je bilo fotografiranje brez stojala s 400mm objektivom brez stabilizacije možno le ob zelo dobrih svetlobnih pogojih. Odstotek uporabnih fotografij se s 7D drastično poveča! Objektiv EF 400mm 5.6L USM postane še uporabnejši.

7D 18 milijonov slokovnih pik
Ugotovili smo, da večje število slikovnih pik ni poslabšalo uporabnosti fotoaparata pri večjih občutljivostih. Toda ali potrebujemo 18 milijonov slikovnih pik? Odgovor je zopet DA!

Že pri 50D (15 milijonov slikovnih pik) si lahko iz ležečega posneteka izrezal pokončnega, v kolikor nismo potrebovali večje povečave. Pri 7D to naredimo s toliko večjo lahkoto. Kvalitetnejši je objektiv, boljši bodo rezultati. Je pa res, da moramo pri ostrenju posnetkov v obdelavi uporabljati večje vrednosti zaradi velikega števila slikovnih pik.




Izrez ležečega posnetka, Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/1250s, ISO 800

7D AF (avtomatsko ostrenje)
Izbira načina AF je pri 7D glede na vse ostale modele zelo razširjena in nam lahko na začetku povzroča več nevšečnosti kot koristi. Na srečo lahko vse načine, ki jih ne bomo uporabljali v meniju, enostavno izključimo. Sam sem potreboval kar nekaj dni na terenu, da sem ugotovil prednosti posameznih nastavitev. (Pri ogledu 7D v trgovini raje pustite AF nastavitve pri miru, ker vas bodo prej zmedle kot navdušile.) Pri 50D je bil občutek, da lahko z izbrano AF točko (najbolje sredinsko) zgrešimo npr. ptico v letu, medtem ko z razširjeno sredinsko AF točko s sosednjimi štirimi točkami pri 7D lažje sledimo motivu. Samodejna izbira točk(e) v posameznem segmentu ostrenja je za hitre ptice še vedno nekoliko prepočasna. Potrebno je veliko dela in preizkušanja, da ugotovimo najboljše nastavitve za naš način fotografiranja. Možno  je tudi, da bo nekomu bolj odgovarjal ta, drugemu drugi način. Končni rezultati so bili v mojem primeru odlični!

Canon 7D, 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/1000s, ISO 800
AI SERVO, AF razširjena centralna točka

8 posnetkov na sekundo
8 p/s (7D) je enostavno več kot 6.3 p/s (50D).

Canon 7D, 8 posnetkov na sekundo


Canon 7D, EF 400mm 5.6L USM, f7.1, 1/4000s, ISO 800

1D Mk IV
Druga zgodba, druga cena. Verjetno idealna kombinaciji z EF 500mm 4.0L USM (ali 600mm 4.0L USM) in 1.4X telekonverterjem.

Primerjava velikosti 1D Mk IV z EF 500mm 4.0L USM + 1.4X telekonverter in 50D z EF 400mm 5.6L USM. Razlika več kot 2X v teži in 5X v denarju!











Kljub vsemu navduši že 1D Mk IV z EF 400mm 5.6L USM, sploh če upoštevamo, da AF deluje tudi pri uporabi 1.4X telekonverterja in da je kvaliteta slike pri višjih občutljivostih (nad ISO 800) odlična, da o hitrosti (10 posnetkov na sekundo) in robustnosti ohišja sploh ne govorimo. Možnost izbire AF načina je nekoliko manjša kot pri 7D, čeprav ima več AF točk, a s tem kar ponuja opravimo vsako nalogo brez težav, ker je sama natančnost ostrenja in hitrost še večja!



Obe fotografiji narejeni z 1D Mk IV in EF 400mm 5.6L USM + 1.4X telekonverterjem, ISO 1600 v slabih svetlobnih pogojih.

ZAKLJUČEK
Če ne bi bilo tako velike razlike v ceni, bi bila odločitev med obema modeloma precej težka. Istočasno se lahko vprašamo, kaj potem Canonu 1D MkIV dviga ceno?

7D
Lastnosti, ki so lahko v določenih primerih tudi prednost:
- relativno nizka cena,
- APS-C tipalo (1.6X),
- manjše in lažje ohišje in možnost dodatnega držala z dodatno baterijo,
- več AF nastavitev.

1D MkIV
Pozitivne lastnosti, ki tudi opravičujejo višjo ceno:
- robustnejše ohišje in boljša zatesnitev pred zunanjimi vplivi,
- APS-H tipalo (1.3X), večja kvaliteta posnetkov pri višji občutljivosti,
- 45 AF točk, hitrejši in natančnejši AF, AF tudi pri minimalni zaslonki f8.0,
-10 posnetkov na sekundo.

Kdaj začeti razmišljati o7D in 1D MkIV? Če boste fotografirali statične ptice v solidnih svetlobnih pogojih, uporabljali stojalo ali objektive s stabilizacijo in obvladate osnove obdelovanja fotografij, potem nimate večje potrebe po sposobnejši kameri kot je 50D. Ko pa se stvari začnejo intenzivnejše premikati (hitrejše ptice v letu) ali pa vam zmanjkuje svetlobe, takrat vam bosta 7D ali 1D MkIV olajšali delo. Če vas poleg fotografiranja zanima še video, bo potreba po zamenjavi toliko večja.

NASVET
Pri izbiri nove fotografske opreme je najpomembneje, da jo preizkusimo tako, kot jo bomo kasneje uporabljali. Ker to vedno ni mogoče oz. se moramo za to malo bolj potruditi, lahko pregledamo teste in mnenja uporabnikov, ki določeno opremo uporabljajo za enako vrsto fotografije. Naj vas posamezna negativna mnenja, ki so nasprotna od večjega števila pozitivnih izkušenj, ne odvrnejo od nakupa.

ponedeljek, 10. januar 2011

VODNE PTICE POZIMI

Zima je čas, ko se na naših večjih vodnih površinah zbirajo ptice, ki pri nas prezimujejo. V mrzlih zimah, ko so vsa manjša jezera in ribniki zamrznjeni, se na nezamrznjenih jezerih zbira veliko število vodnih ptic.

Zbiljsko jezero ob sončnem vzhodu.

Kjer so jezera del urbanega okolja, ali pa so okrog njih speljane sprehajalne poti, pogosto najdemo opozorilne table z navodili, da se prosto živečim pticam ne približujemo preveč, jih ne vznemirjamo in jih ne hranimo. Na zbiljskem jezeru pa je verjetno hranjenje ptic del dolgoletne tradicije. Tu so ptice navajene ljudi in fotografiranje bo mačji kašelj. Ptice bomo lahko fotografirali zelo od blizu kot tudi v letu.

 Čopasta črnica Aythya fuligula

Labod grbec Cygnus olor

Labodova noga

Na manj obiskanih jezerih nam ptice ne bodo pustile tako blizu, a lahko kjub temu naredimo zanimive skupinske posnetke:

Mlakarice na ledu Anas platyrhyncos

Črne liske Fulica atra

Čopaste črnice Aythya Fuligula

Čopaste črnice Aythya Fuligula

Sivke Aythya ferina

Velika kormorana Phalacrocorax carbo

Duplinske kozarke Tadorna tadorna

NASVET
Jezera pozimi obiščite tudi v zgodnjih jutranjih urah, ko se sončni žarki prebijajo skozi jutranje meglice in nastale bodo zanimive fotografije. Pticam na vodi se boste težko približali, lahko pa uporabite trik, ki ne uspe prav vedno: ptice ki se potapljajo opazujte od daleč in izkoristite njihov potop, in se jim približajte kolikor morete dokler ne splavajo spet na površje.

Rjavovrati ponirek je pozimi brez rjavega vratu
Podiceps grisegena

TEHNIKA
Milemetrov na vašem teleobjektivu ne bo nikdar preveč! Ker boste fotografirali večinoma ptice na vodi bo potrebno posnetke koregirati med +2/3 in +1 (ali celo več) zaslonke, zaradi odseva svetlega neba na njeni gladini sicer bodo ptice podosvetljene.

nedelja, 09. januar 2011

Fotografiranje ptic 2. del FOTOAPARAT IN OBJEKTIV

Kakšno fotografsko opremo za fotografiranje ptic bomo uporabljali, je predvsem odvisno od tega, kako resno se bomo zadeve lotili. V nadaljevanju bom opisoval opremo, katero uporabljam sam in imam z njo tudi največ izkušenj.

KOMPAKTNI FOTOAPARAT
Za občasno dokumentiranje ptic, ki jih bomo videli na nedeljskih izletih, nam bo več kot dobro služil družinski kompaktni fotoaparat s super zoom objektivom. Objektivi na teh fotoaparatih dosegajo že zavidljive goriščne razdalje od 560 tja do 840 mm (primerljivo s 35 mm formatom). Za vse, ki še ne poznate osnove fotografske tehnike, predlagam, da si najprej preberete kakšno knjigo, vsaj uvodni del, tako boste lažje razumeli stvari, ki jih bom opisoval.

Kompaktni fotoaparat z 20X povečavo. Kar pomeni, da je razmerje njegove najkrajše goriščne razdalje (28 mm) proti najdaljši goriščni razdali (560 mm) 20 kratno. (Vedno bom opisoval goriščne razdalje primerljive s 35 mm formatom - fotoaparata z velikostjo senzorja polnega formata 24 x 36 mm.) Ker je tipalo v takih fotoaparatih dosti manjše, so tudi goriščne razdalje manjše. V našem primeru 5-100 mm (zapisano tudi na objektivu).



Najprej se pojavi vprašanje, zakaj bi s seboj nosili 5 kilogramski fotoaparat vreden 10.000 evrov? Poglejmo si prednosti in slabosti kompaktnih super zoom fotoaparatov:

PREDNOSTI
- Zaradi njegove majhne velikosti in teže ga lahko vzamemo vedno s seboj.
- Relativno nizka cena.
- Rezultati ob dobrih svetlobnih pogojih sploh niso slabi.

SLABOSTI
- Zaradi majhnega senzorja imajo kompakti relativno slabo kvaliteto slike pri slabših svetlobnih pogojih, kjer moramo uporabiti večjo občutljivost (ISO od 400 naprej).
- Kompakti so v primerjavi z zrcalnorefleksnimi fotoaparati dosti počasnejši (zaporedno fotografiranje, avtomatsko ostrenje ...)
- LCD slika v iskalu (pogled skozi objektiv) je skoraj neuporabna, tako smo primorani uporabljati LCD zaslon na hrbtu aparata, kar pa ni praktično pri fotografiranju živahnih ptic.
- Zaradi velikega razpona je objektiv pri najdaljši goriščni razdalji (tam, kjer ga bomo največ uporabljali) najslabši.
- Kompakti niso zasnovani za delo v zahtevnih razmerah.

ZRCALNOREFLEKSNI FOTOAPARAT
Kljub mamljivim goriščnim razdaljam in ceni, ki nam jo ponujajo kompaktni fotoaparti, se odločimo za delo z zrcalnorefleksnim fotoaparatom. Kot pri nakupu avtomobila se moramo tudi pri fotografiji odločiti za znamko. Če pa že imamo zrcalnorefleksni fotoaparat, potem moramo dokupiti le primeren objektiv. Drugače pa izbiramo v glavnem med petimi vodilnimi proizvajalci: Canon, Nikon, Sony, Pentax in Olympus. Prvi trije nam ponujajo ohišja s tipalom crop formata APS-C 22.3 X 14.9 mm  (1.6X oz. 1.5X Nikon) in s tipalom polnega formata 36 X 24 mm. Pentax ponuja ohišja samo s crop tipalom, Olympus pa ima tipala v razmerju 4/3 in so veliki 18 X 13.5 mm  (2X). Canon ima še ohišje s tipalom APS-H velikosti 27.9 X 18.6 mm (1.3X), katerega uporablja veliko profesionalnih naravoslovnih fotografov. Na prvi pogled se zdijo karakteristike Olympusa (2X) prava izbira, vendar kot smo ugotovili ima majhno tipalo več slabosti kot prednosti. Večina naravoslovnih fotografov posega po fotoaparatih z APS-C ali APS-H tipali, ker so le-ti danes že zelo kvalitetni, tudi pri večjih občutljivostih; so hitrejši od fotoaparatov polnega formata  in dosegajo ločljivost tja do 18 mega pixlov. Vsaka izmed naštetih znamk ponuja kvalitetna ohišja in velik izbor objektivov. V kolikor pa med naborom objektivov izbrane znamke ne najdemo cenovno primernega objektiva, potem lahko izbiramo še med objektivi neodvisnih proizvajalcev, ki izdelujejo objektive za vse omenjene znamke.

Sam sem iz analogne fotografije prestopil v svet digitalne fotografije pred dobrimi petimi leti in ostal zvest Canonu, ki je bil takrat vodilni na področju digitalne tehnike (moje mnenje). Tako uporabljam Canon tudi danes.

Ko se odločimo za znamko in velikost tipala, v našem primeru APS-C, moramo izbrati primeren model za naše potrebe in denarnico. Proizvajalci delijo modele fotoaparatov navadno glede na nivo njihove uporabe: vstopni/začetni razred, hobi razred, napredni razred in profesionalni razred. Kako izbrati pravi model, ko pa imata včasih dva cenovno popolnoma različna modela vgrajeno tipalo enakih zmogljivosti. Žal fotografiranje ptic zahteva ohišje višjega cenovnega razreda. Sam sem bil prepričan, da bom z nakupom večjega teleobjektiva rešil vse težave pri fotografiranju ptic. A sem se uštel. 8 mega pixlov je bilo veliko premalo za izdelavo večjih izrezov. Hitrost slabih 3 posnetkov na sekundo in počasno avtomatsko ostrenje je slabo sledilo ptice v letu. Premajhno iskalo je bilo neuporabno pri ročnem ostrenju z uporabo telekonverterja. Ohišje je bilo glede na velikost in težo objektiva premajhno za udobno uporabo.

NASVET pri izbiri zrcalnorefleksnega fotoaparata za fotografiranje ptic:
- Izogibajte se nakupu vstopnega (najcenejšega) modela, ker boste naleteli na vse zgoraj naštete omejitve. Pri finančnih omejitvah se raje odločimo za starejši model višjega razreda.
- Fotoaparat naj zmore vsaj 5 posnetkov na sekundo.
- Tipalo s 15 mega pixlov nam bo omogočalo že dovolj kvalitetne večje izreze.
- "Live  view" funkcija nam bo omogočala lažje ročno ostrenje takrat, ko avtomatsko ne bo možno (npr. pri uporabi telekonverterja).
- Baterijsko držalo nam bo omogočalo boljši oprijem in lažje fotografiranje pokončnih motivov. Dve bateriji bosta zdržali tudi daljšo foto seanso v hudem mrazu.
- Fotoaparati srednjega ali višjega cenovnega razreda imajo navadno tudi boljšo zaščito pred zunanjimi vplivi (dež, vlaga, pesek ...) in so izdelani iz kvalitetnejših materialov.

Večja ločljivost tipala/senzorja nam ob kvalitetnem objektivu omogoča večje izreze.

Sam uporabljam poleg fotoaparata z APS-C tipalom še ohišje s tipalom polnega formata, ki me je že nekajkrat rešilo v slabih svetlobnih pogojih. Ker uporabljam teleobjektiv z nespremenljivo goriščno razdaljo, imam tako dva objektiva v enem (400 in 640mm).

OBJEKTIV
Da je objektiv srce fotoaparata, drži tudi danes v času digitalne fotografije, a mogoče malo manj, kot v časih analogne fotografije (časi fotografskega filma). Zakaj? Preprosto zato, ker se marsikatero napako objektiva danes zlahka popravi v računalniški obdelavi posnetkov.

Pri fotografiranju ptic bo naš glavni objektiv tisti z večjo goriščno razdaljo, se pravi tele oz. super tele objektiv. Kako velik, pa je predvsem odvisno kakšne (kako velike) ptice bomo fotografirali in koliko se jim bomo približali. Zato sem pripravil primerjalni risbi za majhne in velike ptice:

majhne ptice
velike ptice (klikni na risbo za povečavo)

Na risbi ugotovimo, da se bomo s 400 mm objektivom in fotoaparatom z APS-C tipalom (1.6X) morali manjši ptici velikosti sinice približati na 4 m, s fotoaparatom polnega formata pa na 2.5 m. Prikaz upošteva, da naredimo še nekaj izreza na posnetku pri obdelavi.

Sedaj nam je jasno, da potrebujemo objektiv s čim večjo goriščno razdaljo. Toda večina se nas zadeve loteva z objektivi tam nekje med 400 in 500 mm in občasno uporabo telekonverterja, vse ostalo je v tehniki približevanja. Ker pa je na trgu teh objektivov kar precej, jih poglejmo in naredimo ožji izbor. Različni proizvajalci ponujajo različne rešitve, v osnovi pa se delijo na:

ZOOM TELE OBJEKTIVI
(npr.: 100-400 mm, 120-400 mm, 200-400 mm, 50-500 mm, 150-500 mm, 200-500 mm ...)
PREDNOSTI
- uporabljamo jih lahko še za drugo vrsto fotografije, fotografiranje divjadi na primer,
- ptico lažje izsledimo in jo nato približamo,
- če se nam ptica približa bolj kot smo predvidevali, enostavno zmanjšamo goriščno razdaljo,
- navadno imajo zoom objektivi manjšo minimalno razdaljo fotografiranja,
- "zloženi" so relativno majhni,
- so cenovno dostopnejši (razen tistih z večjo minimalno zaslonko).
SLABOSTI
- zaradi večjega števila leč in zahtevnejše optične sestave je kvaliteta slike slabša od fiksnih objektivov,
- avtomatsko ostrenje je navadno počasnejše,
- v kombinaciji s telekonverterjem je kvaliteta slike veliko slabša.

TELE OBJEKTIVI Z NESPREMENLJIVO GORIŠČNO RAZDALJO ali FIKSNI
(npr.: 400 mm, 500 mm, 600 mm, 800 mm)
Obstajajo še refleksni fiksni objektivi, ki pa jih zaradi ročnega ostrenja, manjše svetlobne moči, navadno tudi slabše kvalitete (sploh ceneni primeri), odsvetujem.
PREDNOSTI
- optično praviloma boljši od zoom objektivov,
- na voljo so nam objektivi z večjimi zaslonkami: 2.8, 4.0, a je tudi cena temu primerna,
- so veliko bolj uporabni v kombinaciji s telekonverterjem,
- imajo hitrejše avtomatsko ostrenje,
- z leti ne izgubljajo dosti na ceni.
SLABOSTI
- objektivi z večjo svetlobno jakostjo so veliki, težki in pregrešno dragi,
- pri minimalni razdalji fotografiranja si moramo dostikrat pomagati z vmesnim makro obročem,
- ker so pač fiksni, niso tako vsestranski.

SVETLOBNA MOČ (najbolj odprta zaslonka) se pri ZOOM objektivih giblje med 4.0 in 6.3 ter običajno ni konstantna, pri fiksnih pa med 2.8 in 5.6. Z izbiro boljšega fotoaparata (manj šuma pri večjem ISO) lahko v najboljšem primeru pridobimo vrednost ene do dveh zaslonk. Pri nekaterih zrcalnorefleksnih fotoaparatih začne kvaliteta posnetka šepati že pri ISO 800, pri drugih pa šele pri ISO 3200. Odvisno pa je tudi od programske opreme, s katero obdelujemo naše posnetke.

STABILIZACIJA SLIKE: IS, VR, OS ... DA ali NE?
Moja izkušnja govori, da stabilizacija slike pri fotografiranje ptic ni tako pomembna, ker:
1. se ptice navadno kar hitro premikajo in potrebujemo za ustavitev njihovega gibanja kratek čas zaklopa
2. dostikrat sedimo v maskirani preži in imamo fotoaparat tako ali tako na stojalu.
Je pa seveda dobrodošla v vseh primerih, ko slikamo z roke relativno statične ptice, kot so razne čaplje, sove, ujede na preži ... Pri slikanju z roke upoštevajmo pravilo, ki pravi, da naj bo čas zaklopa vsaj 1/goriščno razdaljo objektiva, pa raje še kaj krajši. Npr.: pri 400 mm objektivu na crop fotoaparatu (400 X 1.6 = 640 mm) naj bo čas zaklopa vsaj 1/640s ali raje 1/800-1/1000s in čim mirnejšo roko, seveda. In še en nasvet za slikanje z roke: z levo roko podpirajte objektiv čim bližje skrajnemu koncu, tako da je moment med podporo leve roke in ohišjem aparata ki je prislonjen k obrazu, čim manjši.
(Vse slike na tem blogu vključno z galerijo so narejene z objektivom brez stabilizacije + stojalo v večini primerov.)

MOJ IZBOR OBJEKTIVOV
Ob brskanju po spletu in po pogovorih s fotografskimi kolegi se kljub debatam brez konca izlušči kombinacija, katero zagovarjam z rezultati v svoji galeriji. Prebral sem in tudi sam izkusil, da je vztrajanje pri znamki Canon ali pa se ravno zaradi tega zanjo odločiti prav 400 mm 5.6 USM L objektiv. Le-ta je na trgu že skoraj 18 let. In ni mi jasno, zakaj prav takega objektiva drugi proizvajalci ne ponujajo.

PREDNOSTI OBJEKTIVA Canon 400mm 5.6 USM L
- optično odličen že pri maksimalno odprti zaslonki,
- izredno hitro avtomatsko ostrenje,
- relativno lahek - 1250 g (glede na robustno ohišje),
- uporaben s telekonverterjem (ne odličen, ker izgubimo AF na večini fotoaparatov, razen pri seriji 1),
- kvalitetno narejen,
- kovinska sončna zaslonka integrirana v objektiv,
- cenovno zanimiv.
SLABOSTI
- nima stabilizacije,
- velika minimalna razdalja fotografiranja,
- relativno slaba svetlobna jakost.

Pred leti je Sigma izdelovala ravno tako odličen objektiv 400 mm 5.6 HSM APO Macro, ki je bil celo dosti cenejši, a so ga žal umaknili iz proizvodnje.

Pri fotografiranju ptic se največkrat gibljemo v naravi, ki je lahko tudi drugače zanimiva, zato se v mojem nahrbtniku najde poleg 400 mm teleobjektiva še srednji tele zoom objektiv in širokokotni zoom objektiv.

Canon 400 mm 5.6 USM L, 70-200 mm 4.0 USM L IS, 17-40 mm 4.0 USM L
V naravi se presenečenja zgodijo zelo hitro, zato navadno ni časa za menjavanje objektivov in je dodatno ohišje zelo praktična, a draga rešitev. Sam kombiniram fotoaparat s crop senzorjem in fotoaparat s senzorjem polnega formata in tako pokrivam goriščne razdalje od 17-640 mm.

ZAKLJUČEK
Kakšen objektiv si lahko privoščite oz. kakšno kvaliteto fotografij potrebujete, je stvar vsakega posameznika. Če boste samo dokumentirali vaša opažanja v naravi, pregledovali slike na domačem LCD televizorju ali monitorju in izdelovali le manjše povečave fotografij, potem bo odlično služil vsak super tele zoom objektiv z razponom do 400 ali 500 mm. Z malo več računalniškega znanja in znanja obdelave fotografij bodo rezultati že zelo dobri. Če pa nameravate objavljati fotografije v tiskovinah večjega formata in visoke kvalitete ali če boste uporabljali opremo v težkih vremenskih pogojih, potem boste morali poseči po objektivih višjega kvalitetnega/cenovnega razreda in večje svetlobne jakosti. Enako velja seveda pri izboru fotoaparata.

NASVET
Z objektivom 200 ali 300 mm ne boste kos tako zahtevni fotografiji, kot je fotografiranje ptic v naravi, razen v redkih primerih, ob krmilnicah ali tam, kjer so ptice navajene naše bližine. Če že imate tele zoom objektiv nižjega cenovnega razreda, ki seže do 200 ali 300 mm in razmišljate o nakupu telekonverterja, naj vam povem, da ideja ne bo obrodila sadov. Najbolje je začeti s tele zoom objektivom z razponom do 400 ali 500 mm (mogoče si ga lahko kje tudi izposodite) in ugotovite, če vas bodo rezultati zadovoljili.

sobota, 01. januar 2011

ZADRŽEVALNIK MEDVEDCE POZIMI

Zadrževalnik je pozimi prazen, preostala voda pa pogosto zamrznjena. Zato ga ptice manj obiskujejo. Kljub temu nam ob lepem vremenu ponudi priložnost za sprehod v slikoviti naravi.








Na sliki v ozadju 6 duplinskih kozark.


Naj naštejem nekaj ptic, ki jih boste lahko opazilili na zadrževalniku in okolici, sploh če bo v zadrževalniku vsaj nekaj odmrznjenih površin: velika bela in siva čaplja, labod grbec, kormoran, različni galebi, liska, mlakarica, žvižgavka, konopnica, sivka, kreheljc, duplinska kozarka in druge race, ujede, mogoče celo žerjavi in še kakšno drugo presenečenje.

NASVET
Rana ura zlata ura! Res da so jutra brez megle in oblakov redka, a dan kot je bil tale, s svojim nizkim zimskim soncem, ponuja obilo fotografskih motivov.

TEHNIKA
Fotoaparat polnega formata in objektiv 17-40 mm ter fotoaparat s crop (1.6X) senzorjem in objektivoma 70-200 mm in 400 mm.