ZIMSKI GOSTJE

Z začetkom prave zime, tako koledarske kot vremenske, v naše kraje pridejo zimski gostje. V največjem številu so to vodne ptice, ki pri nas prezimujejo na večjih vodnih površinah. Odkar v Brežicah obratuje nova hidroelektrarna, je nam najbližja lokacija za opazovanje vodnih ptic brežiška akumulacija.

Za ribe in za verjetno še koga ne tako fascinantna je trenutno 500 glava jata kormoranov, ki se zadržuje na območju Vrbine. Potem so med najštevilčnejšimi race mlakarice in kreheljci, sledijo jim sivke, nekaj manj je čopastih črnic, nato so tu številni še čopasti in mali ponirki, žvižgavke, manj je konopnic. Liske se zadržujejo v gramoznicah.

Gotovo nekaj 100 je tudi labodov, ki se zjutraj zadržujejo na okoliških njivah, potem pa se odpravijo na vodo v akumulaciji. Tudi sive gosi se rade prehranjujejo na požetih koruznih poljih.

Med sivimi gosmi se običajno skrivajo tudi manj številne beločele gosi, ki so nekoliko manjše, odrasle pa še progaste po trebuhih in z belino na "čelu". Za fotografiranje na zadrževalniku je navadno vse predaleč, razen če uspeš presenetiti kakšno ptico blizu nasipa in jo potem "ustreliš" običajno od zadaj. Spodaj mladostna beločela gos.

Poleg tudi številnih galebov se na zadrževalniku najdejo tudi bolj eminentni gostje, v manjšem številu, seveda. V začetku decembra se je tu dalo opazovati belolisko. Veliko bolj pogoste so velike žagarice. Med sivkami je bil opažen samček tatarske žvižgavke. Med ponirki sta bila dva zlatouha in najmanj eden črnovrati ponirek.

Večina redkejših vrst je bila tako daleč, da se ni dalo narediti niti posnetka skozi spektiv. Polarni slapnik (na fotografiji zgoraj) je za razliko od vseh ostalih ptic kraljeval v opuščeni zaliti gramoznici, medtem ko se je rdečgrlni slapnik skrival med množico ostalih ptic v zadrževalniku.

Vse kaže, da bo bližajoče se štetje vodnih ptic (IWC) v sredini januarja tudi letos zelo zanimivo. Če bo zima še kaj bolj pokazala zobe, toliko bolje.

NA DOPUST BREZ KANONA 2

"Pred leti so nam vlomili v avtodom in odnesli vse, kar je bilo kaj vrednega. Tudi del moje fotografske opreme. Zaradi te izkušnje sem letos svojo "ptičarsko" fotografsko opremo pustil doma, ker je nisem bil pripravljen ves čas nositi s seboj. Težka odločitev! Sploh ker je bila naša destinacija Nizozemska." Sem kar citiral uvod v objavo iz pred petih let. Podobna izkušnja in podobna bolečina - destinacija Danska. Tudi Danska je v začetku avgusta za opazovanje ptic zelo zanimiva

Danska je skoraj v celoti obdana z morjem, po drugi strani pa predstavlja kopno povezavo med severom in jugom. Zato je tu na selitvi zelo živahno.

Na skrajnem severu celine, v mestu Skagen, so lani v že tako popularnem svetilniku odprli center za preučevanje ptic na selitvi, Skagen Grey Lighthouse - Center for migratory birds. Žal smo bili za obisk prepozni : (

Za tolažbo sta mi bila prva dva "lajferja" na potovanju - navadni strmoglavec in gage - v neposredni bližini centra. Gage so se pripravljale k počitku povsem blizu obale. Žal je bil kaliber mojega orožja  le 300 mm (teleobjektiv 80-300 mm).

Na opazovanje ptic se doma namenoma nisem posebej pripravljal. Le za vsak slučaj sem imel v rokavu skritih nekaj lokacij. Tako kot na Nizozemskem, je bil tudi letos problem, da so se take lokacije pojavljale kar same od sebe.

Naslednja "spontana" lokacija je bila gnezdeča kolonija triprstih galebov na pečinah Bulbjerg. Doma ugotovim, da gre za edino kolonijo na celinskem delu Danske.

Zračni promet v avgustu je bil po celi Danski zelo zgoščen od jutra do večera.

Najpogostejši prizori so gotovo druščine najrazličnejših pobrežnikov, tako na obali kot na celinskih vodnih površinah. Najpogostejše so bile školjkarice in kljunači, v družbi raznih prodnikov, martincev, prosenk, sabljark, žličark itd.

Nekaj deževnih dni je bilo voda na moj mlin. Obiskal sem nekaj opazovalnic, ki so bile vse po vrsti izredno lično narejene in opremljene.

In dejansko se je dalo tudi kaj videti.

Večina opazovalnic je bila dobro založena z informativnimi zloženkami, zemljevidi in ostalim gradivom. Tiste nadstandardne pa še s klasičnimi spektivi in celo z daljinsko vodenimi kamerami, katerih sliko se je dalo spremljati na monitorju in na velikem televizorju.

Zadnji adut iz rokava je bil ornitološki rezervat Saksfjed/Hyllekrog na skrajnem jugu otoka Lolland, kjer me je pričakalo vseh "velikih" pet s panoja.

Del rezervata je zaradi gnezdenja orla belorepca zaprt med 1. februarjem in 31. julijem. Kljub slabemu vremenu mi bo obisk ostal v lepem spominu.

Prvi vtis je naredila šokantno velika množica labodov v morju. Po blatnih plitvinah je tacalo ogromno meni ljubih pobrežnikov, malo bolj na suhem so se drli sivi žerjavi. Za povrhu sem se v mraku nagledal še tjulnjev v morju.

Toliko na kratko s potepanja po deželi legokock.