S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 23. april 2017

AFTER V VRBINI

8. aprila se je zgodil tradicionalni izlet v Krakovski gozd. Ker je bilo vreme tokrat res lepo, je bilo vredno dan izkoristiti do konca.


Najbolj zagnani ptičarji smo se po pohodu odpravili še v Vrbino, kjer je bilo kaj videti.


Obisk se je pokril s pomladno selitvijo ptic, ki potujejo v severne kraje. Nivo vode v zadrževalniku je bil precej nizek, zato so imele ptice veliko priložnosti za prehranjevanje v plitvinah. Najštevilčnejša vrsta so bili togotniki.


Ptice so se združevale v skupine po cca 30-50 osebkov in se družno druga za drugo odpravljale na sever. Najprej so krožile nad zadrževalnikom in se nato odpravile.


Poleg togotnikov so bili številni še močvirski martinci, nekaj zelenonogih martincev in posamezni mali deževniki, vmes pa so se pojavili tudi polojniki, ki so se držali bolj zase. Pribe pa so bile že zelo gnezditveno razpoložene. 


Ptice so bile precej oddaljene in močna nasprotna svetloba je oteževala opazovanje in fotografiranje.

Na koncu našega obiska sta nas s svojo prisotnostjo razveselila še ata belorepec in njegov lanski mladič. Predvidevam, da smo bili prisotni izganjanju mladega orla iz območja starega para, ki gnezdi v Krakovskem gozdu.


Po vratolomnem ravsanju v zraku je mladi orel (levi, brez belega repa) kot poraženec v ravnem letu odletel proti vzhodu, odrasla ptica (desno, z belim repom) pa se je vrnila proti Krakovskem gozdu v nizkem letu nad zadrževalnikom.


Če bo gladina vode ostala na tem nivoju, bo letošnji mladič orla belorepca začel življenje v izobilju.

ponedeljek, 3. april 2017

ZIMA SE JE POSLOVILA

Zima se je poslovila. Ledu že nekaj časa ni več in zimski obiskovalci se počasi odpravljajo na sever v svoja gnezdišča. Na vodnih površinah in ob njih sedaj opazujemo preletnike, ki se z juga prek naših krajev selijo na sever.


V začetku marca smo obiskali Škocjanski zatok, kjer se je dalo še opazovati kar nekaj zimskih gostov, prihajali so tudi že prvi preletniki in posebni obiskovalci. Med njimi sta bili bolj zanimivi mala in grahasta tukalica.


Mala se nam ni hotela pokazati, grahasta pa je pridno pozirala pred opazovalnico.


Veliki škurh še vztraja na Sv. Katarini pri Ankaranu. Tokrat se je prehranjeval v plitvini za školjčiščem in bil seveda lahka "tarča".


Dolgonoga in dolgokljuna ptica je pritegnila še našega Dana, ki pticam ne posveča prav posebne pozornosti. Še ne. Upam, da se bo stanje s časom izboljšalo : )


Barvna usklajenost v tem okolju je popolna.


Tudi na domačem malem bajerju sta se ustavili dve reglji, ki se na večjih vodnih površinah zberejo v večjem številu.


Njun mir so motile zelenonoge tukalice, ki so razgrajale s svatovskimi dirkami in ravsanjem.


Tudi reglje so s svojo modno kolekcijo sledile barvni paleti okolja.


Območje je preletaval rjavi lunj.