S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 13. julij 2014

NAŠA ŠMARNICA

Do nedavnega je v našem vinogradu še rasla šmarnica, trta iz katere so se "poznavalci vin" večkrat delali norca, kot jo častili. Šmarnico smo posekali in zasadili bolj žlahten sorte, čeprav danes spet postaja moderna.


Letošnja pridobitev v vinogradu je nadstrešnica za zidanico. In v skriti kotiček so se takoj naselili novi stanovalci. Šmarnica Phoenicorus ochruros je naredila gnezdo in izvalila 5 jajc. Kot je kazalo so bile ptice malo presenečene nad našim obiskom, a so se prav kmalu navadile naše bližine. Na začetku so hrano prinašale bolj previdno, nato že bolj korajžno in pogosteje.


Šmarnica se s svojim ulovom po žlebu približa gnezdu, ki je postavljeno na betonsko ploščo pod nadstreškom. Mladiči spodaj so bili posneti 4.7.


Seveda sem si vzel nekaj časa, da sem fotografiral pridna starša. ko sta prinašala hrano.


Levo samček in desno samička.



Zanimivo je, da so bile vse večje kobilice servirane brez nog in brez kril.


Prva se je na našo prisotnost privadila samička. Dosti kasneje se je opogumil samček. Kot kaže je materinski nagon pri mami močnejši. Mislim, da to velja tudi pri večini ostalih živalih, ne samo pri pticah.



Zanimivo je, kako je od osvetlitve odvisno, kako opazen je samčkov oranžni rep. V zgornjem primeru je posnetek doosvetljevan z bliskavico in so peresa kar zažarela. Pri spodnjem pa so skrita v senci dopoldanskega sonca.

6 komentarjev:

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi pri nas v stenski luknji gnezdijo. Smo jih zelo veseli.Oglašajo se pa z nekakšnim klikanjem. Prav takšne so kot na vaših lepih slikcah.

    OdgovoriIzbriši
  3. Vsak večer me obišče samček Šmarnice, prav prikupno me ogleduje, počepa in skaklja po robu strehe, vse de se na žleb in me ogleduje, sploh še me ne boji. Imava pa tudi klepet z njegovim značilnim tik tiskanjem, jaz ga oponašam in potem je še bolj radoveden. Hudo sem se navezala na to malo prikupno bitjece. Ko se bo odselil bom malce žalostna in težko bom čakala pomladi, da se spet vidiva.

    OdgovoriIzbriši