Posedanje krivokljunov v vrhovih dreves in njihovo značilno oglašanje je to, kar krivokljuni običajno počno. In običajno so ta drevesa iglavci, saj so semena v storžih njihov glavni vir hrane.
Če pa je to drevo ne prav visok listavec, ki mu je odpadlo že vse listje, na dvorišču propadajoče hiše, potem mora za to biti že kakšen poseben razlog.
In ta razlog je prav propadajoča fasada objekta.
Krivokljuni k svoji prehrani dodajajo snovi, ki jih najdejo na fasadah objektov. O tem mi je pravil že Jože Gračner, velik poznavalec ptic in obročkovalec. Pokazal mi je fasado objekta v Kočevskem rogu, katerega so se lotili krivokljuni. A jih pri delu takrat nismo zalotili.
Na spletu sem našel članek (stran 182) o rdečih krivokljunih in njihovih prehranjevalnih navadah, ki pravi, da krivokljuni k svoji dieti dodajajo sol, kalcij in za boljšo prebavo tudi pesek in malto.
Opečno obarvan samec se je kar dobro zlil z opečnim zidom.
Samicam pa se dosti bolje poda živa podlaga v smislu zelenja.
Glede na to, da sem štel ponirke na reki Krki, so bili tile zidarski krivokljuni lepa popestritev.
Odlično Gregor, sam sem jih pred leti pri enakom početju opazoval na ribniški koči na Pohorju. Pa tudi mestne lastovke in liščke na fasadi sevniškega gradu :-)
OdgovoriIzbrišiBernad... Brava lepo doživetje in zanimi posnetki. 😉
OdgovoriIzbriši