Moje prvo opazovanje teh veličastnih ptic je bil nepozaben dogodek. Med pohajkovanjem po hribovju okrog Baške na Krku sta se od nikoder v močnem vetru pojavila dva beloglava jastreba. Pojav za te kraje ni prav posebej nenavaden, saj je na Krku eden izmed štirih ornitoloških rezervatov za beloglave jastrebe. Dva rezervata sta še na Cresu in eden na otoku Prvić.
 |
| Foto: Goran Sambt |
Ko smo iz najjužnejšega vrha Bag prispeli do Bratinca, so se iz nizkega rastja na vrhu naslednjega hriba začeli dvigati jastrebi. 2, 3, 5, 10, 20, 50 ... Več kot 100-glava jata nas je preletela nekaj metrov nad našimi glavami. Za fotografiranje pa pri roki le ubogi telefon.
 |
| Foto: Goran Sambt |
Vsi smo si bili enotni, da je bil prizor enkraten in res nepozaben. Kasneje doma ugotovim, da smo opazovali skoraj polovico celotne populacije beloglavih jastrebov na Kvarnerju. Leta 2015 je bila populacija ocenjena na 100 -110 parov.
Vrsta se je v zadnjih letih nekoliko stabilizirala in je iz kritično ogrožene vrste postala "le" še ogrožena. Beloglavi jastreb skorajda nima naravnih sovražnikov razen človeka. Gnezda so ogrožena s strani drugih plenilcev le takrat, ko jastreb za daljši čas zapusti gnezdo, kar pa se prepogosto zgodi zaradi človeške prisotnosti. Turistično obleganje gnezdišč v času gnezdenja je namreč preveliko in ga je težko omejiti. Druge najpogostejše nevarnosti beloglavim jastrebom so veterne elektrarne na celini in na otoku Pagu, visokonapetostni daljnovodi, zastrupitve z različnimi strupi ter nezakonito streljanje.
(vir podatkov: Procjena stanja populacije bjeloglavih supova na području ornitoloških rezervata na Cresu, Krku i Prviću, te na Plavniku u 2013. godini in splet).
Ni komentarjev:
Objavite komentar