Ko sem bil že prepričan, da s fotografiranjem ne bo nič, se je megla le nekoliko razkadila. Če so ptice pustile dovolj blizu, se je dalo narediti celo nekaj uporabnih fotografij.
Zdi se mi, da rahla meglica fotografiji doda prav posebno zimsko vzdušje.
Malo slabša vidljivost in mraz pa takih lovcev, kot sta veliki srakoper in sokol selec, očitno nista motila.
Pod zapuščenim odprtim lesenim objektom me je presenetilo nepoznano cingljanje. Kot bi nekdo na keramične ploščice spuščal frnikole.
Nato pa na tleh le zagledam avtorja nepoznanih zvokov. Cikovt je na stari razbiti ploščici razbijal polžje hiške. To početje sem že od nekdaj želel opazovati v naravi.
Ko se je vidljivost še nekoliko izboljšala, so kanje zavzele svoje strateške pozicije na obcestnih količkih in ostalih izpostavljenih prežah ter oprezale za plenom.
To tehniko so v tej vidljivosti uporabljale tudi postovke.
Ko pa je sonce pregnalo meglo, so oživele tudi manjše ptice, ki so se kar na enkrat od nekod pojavile in se začele intenzivno prehranjevati na različnih plodovih, ki so še na razpolago.
Čižki in ostali ščinkavci so navalili v velikih skupinah.
Kosovka se je natančno lotila glogovih jagod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar