Ponirek je bil v približno dvajsetih potopih dvakrat uspešen. Obakrat je ujel isto vrsto ribe, meni žal nepoznane. Zanimivo se mi je zdelo to, da jo je najprej hotel pospraviti nad vodno gladino, ko mu to po nekaj poskusih ni uspelo, je to opravil tako, da se je potopil in jo pogoltnil pod vodo.
Na poti proti Medvedcam srečam kanjo ob cesti, kjer bi se dalo narediti posnetek iz avtomobila. Moja izkušnja je, da najprej peljem mimo in nato slikam nazaj. Bolje, kot da ustavim prej in slikam naprej. Seveda mora biti tudi ptič pravilno obrnjen in svetloba na pravi strani.
Na Medvedcah so kraljevale gosi. Z njiv so se na delno zaledeneli zadrževalnik začele odpravljati že sredi dneva. Manj številčne so bile beločele gosi, ki pa jih prepoznaš že v zraku po drugačnem oglašanju in značilni progavosti po trebuhu (le pri odraslih pticah).
Ob dveh popoldan je bila večina ptic na zadrževalniku že v položaju "stand by".
Ko so z nasipa odšli še zadnji romantiki in razposajeni otroci, je zavladala čarobna spokojnost.
Nato so z večerje odšli še zadnji gosti. Ostali so le tisti, ki v hotelu s petimi zvezdicami prenočujejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar