Kadar se močvirski martinec pojavi v tako imenitni družbi kot so mokož, kozica, togotnik, mali prodnik in njegova kolega pikasti in zelenonogi martinec, takrat kar nekako ne pride do izraza. To je seveda moje, precej krivično mnenje. A tako pač je. Vedno bolj pritegnejo vrste, ki se v naših krajih redkeje pojavljajo, ali pa nam bolj poredko pridejo pred objektiv.
Ob tako izjemnih pogojih za fotografiranje kot jih je letos ponujal "naš" bajer, je tudi močvirski martinec prišel na vrsto. Še več. Ker je bil prisoten veš čas in je dobesedno skakal pred objektiv, se je nabralo kar nekaj posnetkov.
Na teren sem prihajal še v zavetju noči in začel fotografirati takoj, ko so svetlobne razmere to dovoljevale. Zato modrikast nadih na fotografijah.
Ko sonce vzide, se svetloba v zelo kratkem času popolnoma spremeni. Iz hladno modre v žareče oranžno. V bistvu gre za odseve obvodnega rastja, ki je obsijano s toplo jutranjo svetlobo.
Te razmere ne trajajo prav dolgo, zato se pač fotografira, kar je trenutno na razpolago.
Ko se svetloba normalizira, se je potrebno osredotočiti na kakšno zanimivo dejavnost. Na prehranjevanje recimo. Pobrežniki to počno precej intenzivno, zato nam dovolj svetlobe kar prav pride.
Pobrežnikom običajno tekne vse, kar živi v blatu. Potem ko je vode počasi začelo zmanjkovati in so bile ribice ujete v plitvinah, so postale pogosta jed na njihovem jedilniku.
Po osmi uri je sredi avgusta sonce postalo že precej močno in poležavanje pod maskirno opremo na soncu ni bilo več prijetno. Tudi ptice so zmanjšale svoje aktivnosti.
Popoldan je bila svetloba na bajerju manj primerna za fotografiranje. Obvodna vegetacija je hitro metala senco na vodno površino. In sonce se je kmalu skrilo za hrib na zahodni strani. Nekaj zanimivih možnosti je ponujalo le fotografiranje v kontra svetlobo.
Nekega lepega dne je močvirski martinec dobil zanimivega malega prijatelja. Več o tem prihodnjič.
Gregor,
OdgovoriIzbrišičudoviti posnetki in izbrane besede. Čestitke