S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

sobota, 15. april 2023

VRBINA V DEŽJU

Letošnji april je povsem aprilski. Sploh vikendi, ko imamo običajno več časa za terenske aktivnosti, dežuje kot za stavo. Kar za samo opazovanje ptic ni nujno slabo, saj vremenska fronta običajno prizemlji ptice na selitvi.

Zato se kljub slabi napovedi odpravim v Vrbino, kjer bi se lahko našlo kaj zanimivega. Žal sprva večjih niti manjših presenečenj ni bilo. Našel sem le premočene stalne prebivalce Vrbine.

Nato so me preleteli trije škurhi, ki so morali za kratek čas prekiniti svoje potovanje in se okrepčati na travniku. Sprva dogodku nisem posvečal prav velike pozornosti in naredil dokumentarni posnetek, saj škurhov v Vrbini ne srečaš prav pogosto.

Svetlobni pogoji so bili res slabi, a vseeno pregledam posnetek, da ugotovim, če se bo iz njega dalo narediti kaj uporabnega. Ugotovim pa, da je eden izmed škurhov pravzaprav mali škurh. Odločim se, da jih poiščem in potrdim odkritje.

Škurhi so se prehranjevali na travniku med avtocesto in zadrževalnikom. Malega škurha najprej nisem opazil, nato pa je od nekje priletel in se pridružil ostalim šestim velikim škurhom.

Medtem ko sem opazoval škurhe, je za mojim hrbtom kljub dežju neutrudno prepeval veliki strnad. Že leta prepeva na istem mestu. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, ali gre za isti osebek.

Na nasipu so se spreletavale velike jate rumenih pastiric, rumenih strnadov, travniških cip in ostalih manjših ptic. Rumene pastirice so posedale tudi na obrežni vegetaciji, kjer se jih je dalo lepo fotografirati.

Med pticami na tleh sem iskal kakšnega posebneža. Še najbližje temu je bila vriskarica, cipa, ki jo je izdajal rahlo oranžno rožnat trebušček.

Na samem jezeru so se zimski gosti že odpravili. Ostale so mlakarice in kar nekaj čopastih ponirkov. Na preletu pa so se ustavile regljajoče reglje.

Nad vodno gladino so svoje kosilo lovile velike jate lastovk. Tako kmečke kot tudi mestne. Večje skupine kmečkih lastovk so posedale in čebljale na manjših drevesih na otokih in na nasipu.

Na koncu sem odkril še enega preletnika, ki se je krepčal v tako imenovanem rezervnem habitatu. En sam polojnik se je sprehajal gor in dol v plitki vodi gramoznice.

Konec koncev sem kljub kislemu vremenu preživel zanimivo dopoldne in na terenu in naredil nekaj zanimivih posnetkov. Ptice se bodo posušile in posijalo bo sonce, prav gotovo.


Ni komentarjev:

Objavite komentar