Ko pa so na tleh, jih navadno prej slišimo, kot opazimo.
petek, 25. marec 2016
GLASNE, HITRE IN NEVIDNE
Pribe v zraku precej hitro opazimo. So zelo glasne in s svojimi vratolomnimi akrobacijami težko ostanejo neopažene. Pri tem početju so izredno hitre, a na srečo tudi predvidljive, zato fotografiranje s solidno fotografsko opremo ni preveč zahtevno.
sobota, 27. februar 2016
ZIMSKA IDILA
Zimske počitnice so bile v dolini tudi letos bolj zelene kot bele. Zimska idila se je s težavo upirala le v višjih legah, tam krepko nad 1000 mnv.
Smrtno tišino so od jutra do večera kalili v glavnem le razburjeni krivokljuni.
Imel sem občutek, da so v glavnem že poparčkani.
Mladinci pa so še vedno precej progasti.
nedelja, 7. februar 2016
DVA "LAJFERJA" NA PUSTNO SOBOTO
Prelepo spomladansko-zimsko vreme in pustna sobota - idealna kombinacija za izlet. Kam? Na Ptuj, kjer so ptice in maškare. Na poti pa še postanek na Medvedcih.
Prioriteta izleta je bil seveda obisk Ptujskega jezera. Na naše veselje na nasipu akumulacije najprej zagledamo Dejana. Pomoč pri določitvi določenih galebov je bila več kot dobrodošla. Še posebej pa podatek, da so na jezeru tudi rjavke in mali galeb. Brez večjega obotavljanja se odpravimo proti jezu v Markovcih, kjer naj bi precej enostavno našli rjavke, galeba pa z nekaj sreče in potrpljenja.
Lauferji so tradicionalne pustne maske iz Cerknega, "lajferji" (ang. lifer) pa nekaj povsem drugega. To je ptica, ki jo opazuješ prvič v življenju in jo z veseljem vpišeš v svoj seznam opazovanih vrst, takoimenovani life list. Na zgornjem, sicer nič kaj posebnem posnetku, je šest samcev rjavke, s katerimi smo imeli dosti več dela kot z malim galebom. Samci rjavke so na daleč zaradi svetlejšega, sivega hrbta dosti bolj svetli od samcev čopaste črnice, a bi jih brez Dejanovih navodil v množici rac gotovo spregledali.
Na celodnevnem potepu smo brez večjega truda opazovali skoraj 50 ptičjih vrst in uživali v spomladanskem vremenu. (zgoraj kreheljc, spodaj sivka)
Prioriteta izleta je bil seveda obisk Ptujskega jezera. Na naše veselje na nasipu akumulacije najprej zagledamo Dejana. Pomoč pri določitvi določenih galebov je bila več kot dobrodošla. Še posebej pa podatek, da so na jezeru tudi rjavke in mali galeb. Brez večjega obotavljanja se odpravimo proti jezu v Markovcih, kjer naj bi precej enostavno našli rjavke, galeba pa z nekaj sreče in potrpljenja.
Lauferji so tradicionalne pustne maske iz Cerknega, "lajferji" (ang. lifer) pa nekaj povsem drugega. To je ptica, ki jo opazuješ prvič v življenju in jo z veseljem vpišeš v svoj seznam opazovanih vrst, takoimenovani life list. Na zgornjem, sicer nič kaj posebnem posnetku, je šest samcev rjavke, s katerimi smo imeli dosti več dela kot z malim galebom. Samci rjavke so na daleč zaradi svetlejšega, sivega hrbta dosti bolj svetli od samcev čopaste črnice, a bi jih brez Dejanovih navodil v množici rac gotovo spregledali.
Na celodnevnem potepu smo brez večjega truda opazovali skoraj 50 ptičjih vrst in uživali v spomladanskem vremenu. (zgoraj kreheljc, spodaj sivka)
STARA ZVESTA SEDMICA IN ISO 6400
Za sodobne fotoaparate, še posebej za tiste s senzorjem polnega formata, ISO 6400 ni več prav poseben izziv. Za mojo staro sedmico (Canon EOS 7D) pa je ISO 6400 zgornja meja, namenjena bolj posnetkom dokumentarnega značaja.
Prejšnjo soboto sem imel priložnost narediti manjši ovinek čez Ljubljansko barje. Vreme je bilo kislo, na meji dežja, fotografska oprema pa pospravljena v prtljažniku. Ko srečam tretjega fazana, se odločim, da preizkusim, kaj še zmore moja sedmica v takih razmerah.
Fotografija direktno iz fotoaparata je bila tako grozna, kot so bili grozni svetlobni pogoji. Z nekaj izreza, obdelave in odpravo šuma, je fotografija postala več kot uporabna za objavo na spletu.
Fazanom se prav posebej še nisem posvečal, verjetno prav zaradi fotografije, ki je nastala pred leti, ravno ko sem prvič preizkušal novo canonovo sedmico. Dejstvo je, da se takšne fotografije težko ponovijo.
Prejšnjo soboto sem imel priložnost narediti manjši ovinek čez Ljubljansko barje. Vreme je bilo kislo, na meji dežja, fotografska oprema pa pospravljena v prtljažniku. Ko srečam tretjega fazana, se odločim, da preizkusim, kaj še zmore moja sedmica v takih razmerah.
Fotografija direktno iz fotoaparata je bila tako grozna, kot so bili grozni svetlobni pogoji. Z nekaj izreza, obdelave in odpravo šuma, je fotografija postala več kot uporabna za objavo na spletu.
Fazanom se prav posebej še nisem posvečal, verjetno prav zaradi fotografije, ki je nastala pred leti, ravno ko sem prvič preizkušal novo canonovo sedmico. Dejstvo je, da se takšne fotografije težko ponovijo.
S fazani se redno srečujem na terenu. Zgodi se, da se fazan pritaji in je prepričan, da ga ne vidimo.
Tako priložnost je vredno izkoristiti za portret, za katerega pa nam navadno ne ostane prav dosti časa.
torek, 19. januar 2016
IWC 2016
Letošnje zimsko štetje vodnih ptic (IWC) je bilo, kar se ptic tiče, podobno ostalim letom, z eno izjemo. Skupaj z labodi sta se na Krko spustili dve gosi.
Sam sem ju na daleč proglasil kar za sive gosi. Ko pa sva se jima z Janijem približala, sva si bila enotna, da ti dve goski nista sivi. Po občutku sta bili nekoliko manjši in imeli sta črno konico kljuna ter temnejše perje na glavi za kljunom. Priročnika seveda ni bilo pri roki. Ker gosi nista imeli belega čela, sva kot možnost črtala tudi beločelo gos, kar se je kasneje pokazalo za napačno. Začasno sta bili tako proglašeni za njivski goski.
S pomočjo priročnikov sta bili goski na koncu določeni za beločeli, saj mladostne ptice še nimajo beline okrog kljuna. Konica kljuna pa je črna, podobno kot pri njivskih goseh, ki pa imajo perje na hrbtu temnejše in belo obrobljeno. (Zgoraj beločela gos brez in z belim čelom.)
V centru Novega mesta je popis popestrila žvižgavka. Kasneje sem ugotovil, da sta "žvižgavca" dva. Eden popolnoma in drugi delno prebarvan v svatovsko perje.
![]() |
| Foto: Jani Vidmar |
Sam sem ju na daleč proglasil kar za sive gosi. Ko pa sva se jima z Janijem približala, sva si bila enotna, da ti dve goski nista sivi. Po občutku sta bili nekoliko manjši in imeli sta črno konico kljuna ter temnejše perje na glavi za kljunom. Priročnika seveda ni bilo pri roki. Ker gosi nista imeli belega čela, sva kot možnost črtala tudi beločelo gos, kar se je kasneje pokazalo za napačno. Začasno sta bili tako proglašeni za njivski goski.
S pomočjo priročnikov sta bili goski na koncu določeni za beločeli, saj mladostne ptice še nimajo beline okrog kljuna. Konica kljuna pa je črna, podobno kot pri njivskih goseh, ki pa imajo perje na hrbtu temnejše in belo obrobljeno. (Zgoraj beločela gos brez in z belim čelom.)
V centru Novega mesta je popis popestrila žvižgavka. Kasneje sem ugotovil, da sta "žvižgavca" dva. Eden popolnoma in drugi delno prebarvan v svatovsko perje.
četrtek, 14. januar 2016
PTUJSKO JEZRO PRVIČ, PTUJSKO JEZERO DRUGIČ
V zimskem času se je za opazovanje vodnih ptic pametno odpraviti v severo-vzhodno Slovenijo, na različne vodne akumulacije kot sta Ormoško in Ptujsko jezero. Nekaj teh izletov sem že opisal v objavah prejšnjih let: PTUJSKO JEZERO POZIMI, ZIMSKA RACA, ORMOŠKO JEZERO, LAGUNE IN PTUJSKO JEZERO...
Letos smo se odpravili že zarana in Dolenjska se je ravno prebujala v lep sončen dan. Meglice po dolinah nas niso posebej skrbele.
Meglice so se od Maribora proti Ptuju neverjetno hitro gostile in sončen dan se je spremenil v eno samo megleno sivino. Podrobnejše spremljanje lokalne vremenske napovedi bi zagato gotovo preprečilo.
Letos smo se odpravili že zarana in Dolenjska se je ravno prebujala v lep sončen dan. Meglice po dolinah nas niso posebej skrbele.
Meglice so se od Maribora proti Ptuju neverjetno hitro gostile in sončen dan se je spremenil v eno samo megleno sivino. Podrobnejše spremljanje lokalne vremenske napovedi bi zagato gotovo preprečilo.
Opazovanje ptic je tako splavalo po vodi.
O tem, da je v tej gosti megli ptic veliko, ni bilo dvoma, a je bilo za potrditev potrebno izlet ponoviti.
Najbolj številčne so bile seveda liske, mlakarice, sivke, čopaste črnice in kreheljci. V velikem številu so zbrani tudi labodi, galebi (rečni, rumenonogi, sivi...), zvonci, veliki in tudi pritlikavi kormorani ter mali in veliki ponirki. Malo bolj pa se je bilo treba potruditi za opazovanje žvižgavk, konopnic in malega žagarja ter dolgorepe race.
Zanimiva družba je bila zbrana v delno zamrznjenih Ormoških lagunah. Med labodi se je po ledu sprehajalo in v vodi čofotalo 15 zelenonogih tukalic.
sobota, 2. januar 2016
THE BIG YEAR
Božični čas 19. stoletja v Severni Ameriki pticam ni bil prav posebej naklonjen. Lovci so gojili praznično tradicijo imenovano Christmas "Side Hount". Šlo je za nekakšno lovsko tekmo na božični dan. Kdor je postrelil več ptic, je bil zmagovalec.
Naravovarstvo konec 19. stoletja je bilo čez lužo še precej v povojih, a so nekateri znanstveniki že opozarjali na opazno zmanjševanje populacije določenih vrst ptic. Eden izmed njih je bil gotovo tudi ornitolog Frank M. Chapman, član društva Audobon, ki je prav na božični dan leta 1900 predlagal, da bi namesto pobijanja ptice raje preštevali. Nova božična tradicija "Christmas Bird Censu" se je prijela in se kasneje razširila na celoletno neformalno tekmo imenovano "The Big Year".
![]() |
| Udeleženec tekme Side Hunt, izvorna slika http://www.islandguardian.com |
Naravovarstvo konec 19. stoletja je bilo čez lužo še precej v povojih, a so nekateri znanstveniki že opozarjali na opazno zmanjševanje populacije določenih vrst ptic. Eden izmed njih je bil gotovo tudi ornitolog Frank M. Chapman, član društva Audobon, ki je prav na božični dan leta 1900 predlagal, da bi namesto pobijanja ptice raje preštevali. Nova božična tradicija "Christmas Bird Censu" se je prijela in se kasneje razširila na celoletno neformalno tekmo imenovano "The Big Year".
"The Big Year" je individualna preizkušnja, lahko rečemo tudi tekma, kjer ni pokalov in medalj in ravno tako ne denarnih nagrad. Kako zadeva poteka, je na komičen način prikazano v istoimenskem filmu "The Big Year". Originalni "Big Year" se odvija na območju severne Amerike, trenutno pa se rekord giblje nekje okrog 745 opaženih ptic v enem letu.
Slovenski ljubitelji ptic v organizaciji DOPPS in regionalnih sekcij DOPPS enkrat letno pripravijo podoben enodnevni dogodek imenovan Ptičarijada. Gre za družaben dogodek, kjer ekipe poskušajo opaziti, slišati ali
fotografirati čim več ptic na določen dan, v določenem časovnem obdobju na
omejenem področju.
![]() |
| Ptičarijada 2014 na Dolenjskem, 44 udeležencev, 101 opažena ptičja vrsta. |
Pri vpisovanju opazovanj ptic v Atlas ptic Slovenije se v okviru statistike vodi neformalna tekma za naj popisovalca oz. opazovalca. Najbolj pridni so v enem letu vpisali okrog 270 različnih ptičjih vrst.
Obstaja pa tudi svetovni "Big Year", kar pomeni opazovanje vseh živečih ptic na našem planetu. Svetovni "Big Year" zahteva izredno zahtevno pripravo in logistiko, da o finančni podpori sploh ne govorimo. Namen posameznikov je v večini primerov ozaveščanje ljudi širom sveta, predvsem na naravovarstveno manj razvitih predelih našega planeta.
![]() |
| Foto: Corey Arnold |
Letos sem navdušeno spremljal svetovni "Big Year" mladega biologa Noaha Stryckerja iz Oregona, ki je svoj podvig imenoval "Birding Without Borders" in svoja doživetja dnevno opisoval na svojem blogu. S 6042 vrstami je krepko presegel svoj cilj (5000 vrst) in postavil nov svetovni rekord.
Noahovo leto v petih minutah.
Naključno ali načrtno je bil Noahov rekord napaden takoj naslednji dan. 1. 1. 2016 se je na svoj svetovni "Big Year" podal Nizozemec Arjan Dwarshuis. Tudi njegovo potovanje bo možno spremljati na njegovem blogu ali na socialnih omrežjih kot sta facebook ali twitter.
Naročite se na:
Objave (Atom)































