OD SRAKOPERJA DO VRABCA

Šentjernejsko polje je znano gnezdišče črnočelega srakoperja in moj namen je bil poiskati to pri nas precej redko ptico. Po bolj ali manj natančnem pregledu znanih lokacij, ptic ni bilo od nikoder. Po večurnem oprezanju pa opazim zanimivo druščino treh navadnih postovk, ki so posedale na transformatorski postaji med njivami.

Moje kritje za prebrisane postovke ni bilo dovolj dobro in s kakšnim posebej zanimivim posnetkom ni bilo nič.

Nato se izkaže, da je transformatorska postaja priljubljeno žbirališče še drugim pticam. Med drugimi tudi poljskim vrabcem.

Vrabci so si naredili gnezdo v različnih odprtinah. Še posebej je bila zanimiva nekakšna cev, ki je vsake toliko časa posrkala in nato izpljunila starša, ki sta nosila hrano glasnim mladičem.

Na začetku je naloga delovala precej enostavno, a sem kljub temu postreljal polovico kartice za dva uspešna posnetka.

Kar je šlo enkrat noter, slej kot prej prileti tudi ven.

Nauk te objave naj bi bil, da so lahko tudi precej vsakdanje ptice dober motiv za zanimive fotografije.

TEHNIKA
Pri taki vrsti fotografije je najbolje pozabiti na še tako dobro sposobnost avtomatskega ostrenja vašega fotoaparata. Vrabec je namreč priletel kot izstrelek iz topovske cevi. Ostrino je bilo potrebno po občutku prednastaviti na določeno razdaljo, o vsem ostalem nato odloča sreča in vaš refleks. Pri fotografiranju s cca 6 posnetki na sekundu je bil vrabec v kadru samo na enem posnetku v nizu, ali pa še to ne. Zato sem po nekaj poskusih vrabca le ujel s posamičnim proženjem.
(Crop ohišje in 400 mm na stojalu.)