Če se poplave pokrijejo še s časom selitve, takrat tak habitat postane zanimiv za številne vodne ptice in pobrežnike. Letos je poplava malo prehitela glavni del selitve. Kljub temu je bilo opaziti večje število velikih belih in sivih čapelj. Tudi labodi so se z deroče Krke preselili na mirno jezero.
Na kopnih travnikih med poplavljenimi območji se je prehranjevala jata 22 prib. Pepelasti lunj je v nizkem letu preletaval njive in travnike. Kozica je brodila po plitvini na robu poplave.
Trstičje v opuščenih glinokopih deluje v tem času še precej mrtvo. Ko se vrnejo rakarji bo tu precej bolj živahno.
Območje ni pomembno samo za ptičji svet, temveč predvsem za želvo močvirsko sklednico ter skrivnostno in ogroženo vidro.
V zadnjem zalitem glinokopu, ki je sicer uradno izven območja Natura 2000, me je presenetila večja skupina kreheljcev, ki so se držali bolj v zavetju trstičja.
Preštel sem 56 ptic.
Največkrat sem pozimi te ptice opazoval na mokriščih severnega Jadrana in na ostalih večjih vodnih telesih severo vzhodne Slovenije. Občasno pa tudi v manjših skupinah na Krki. Kreheljci in pribe niso prav posebna redkost, a me je srečanje z njimi tako blizu doma prav razveselilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar