Kljub ne najboljšim napovedim, se nas je kar nekaj zbralo pred vhodom v Sečoveljske soline, kjer nas je pričakal naš vodnik, ornitolog in naravovarstvenik Iztok Škornik.
Na Fontaniggah bo letos odprta nova krožna pot po jugo-vzhodnem delu območja.
Opazovanje naj bi bilo osredotočeno predvsem na vodne ptice in pobrežnike, a je njihov obisk pri nas in tudi drugod bolj skromen. Zato smo bili veseli skoraj vsake ptice. Na hrvaški strani Dragonje nam je svoje lovske spretnosti prikazala samica pepelastega lunja.
Glavna atrakcija našega obiska so bile duplinske kozarke, ki so se letos zbrale v velikem številu. Bilo jih je prek 300.
Kozarke sem dodal iz svojega arhiva, ker so bile za fotografiranje predaleč in tudi vreme se je počasi kisalo.
Najprej je začel pihati jugo in mi smo se skrili v zavetje. Poleg duplinskih kozark, katerih je bilo mimo grede več kot mlakaric, smo opazovali še ostale race: konopnice, žvižgavke in tudi par žlicaric mi je na koncu uspelo ujeti v spektiv.
Tale spektiv ni iz muzejske zbirke, temveč Daretu še vedno zvesto služi.
Nato se je nebo že precej zaprlo in po hrvaški strani je že pošteno lilo. Mi pa smo na naši strani neustrašno opazovali naprej. Na morju je bilo največ čopastih in črnovratih ponirkov, nekaj že v svatovskem perju. Zgornji (črnovrati) je sicer s Sv. Katarine, ker so bili tudi ti tukaj za fotografiranje predaleč.
Ko nas je dodobra opralo, se je na odprtem dalo videti lepo število polarnih slapnikov. Tudi ti so bili zelo daleč. Tale pa je z rudniškega jezera v Kočevju.
Pot nazaj je bila sicer dolga in vetrovna, a z mislijo na na toplo joto je šlo lažje.
Hvala Vojkotu in Iztoku za dobro organizacijo in na koncu še Viljani, ki nas je tako lepo pogostila. Se še oglasim! Takih pic še nisem jedel : )
Ni komentarjev:
Objavite komentar