ŠTORKLJE KI NE ODLETIJO NA JUG

Štorklje se selijo v toplejše kraje, natančneje v srednjo, vzhodno in južno Afriko zaradi hrane, in ne zaradi mraza. Kljub temu, sploh kadar so zime bolj mile, pri nas ostane nekaj štorkelj, ki poskušajo prezimiti. Če snega ni preveč jim to navadno tudi uspe. Drugače pa jim je naša pomoč dobrodošla.

V avli novomeške porodnišnice tudi stoji štorklja, ki nikdar ni videla Afrike. Kako je prišla tja, pa je kar zanimiva zgodba.

Zgodbo mi je povedal gospod Martin iz Čadraž pri Šentjerneju. Štorklja, ki so jo kasneje poimenovali Taubi, se je izvalila v gnezdu blizu Šentjerneja. Iz neznanega razloga je padla iz gnezda. Štorkljo so oskrbeli in jo poskušali vrniti v gnezdo, a to ni bilo uspešno. Potem so za Taubija skrbeli na Martinovi kmetiji in ptica se je povsem udomačila. Zganjala take in drugačne vragolije in postala glavni petelin v vasi. Taubi je počel vse, kar so počele ostale štorklje v okolici, le stanovanje je imel drugačno. Kaj se je zgodilo potem? Žal ni preživel srečanja s tovornjakom na dolenjski avtocesti.

Na Dolenjskem pogosto opazujemo še eno celoletno vrsto štorklje - leseno belo štorkljo. Pogosto jih vidimo na naših vrtovih v družbi keramičnih palčkov.

To vrsto izdeluje g. Šenica iz Novega mesta.