Kot običajno se držim reka: rana ura, zlata ura. Se pa zgodi, da zlata ura pride iz napačne strani. Še pred zoro najdem prežo, ki jo bo vodomec gotovo obiskal. In sonce bo vzšlo direktno za njo.
Iz dane situacije sem potegnil, kar se je dalo. Ko je sonce zares pokukalo na plano se je bilo potrebno premakniti. Druga lokacija še v senci čaka na svojega ribiča.
Pride kmalu, še ves zaspan. Nič kaj razpoložen za ribolov.
Se uredi in odleti.
Naslednjič le izbere malo višjo prežo, da ujame prve sončne žarke.
Še hrbet nastavim, evo. Jaz pa se malo spustim, da zamenjam ozadje.
Ok, bo kaj z ribolovom? Jaz bi imel fotografijo z ribico v kljunu!
Danes ne, nisem lačen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar