HUDOURNIKI - Rab I.

Letošnji dopust na otoku Rabu smo si nastanitev delili z glasnimi sosedi, sivimi hudourniki. Sam bi jih sicer poimenoval rjavi. Zakaj se imenuje sivi, nisem uspel raziskati. Pri nas na celini v glavnem videvamo njegovega bližnjega sorodnika, črnega hudournika, ki pa je res črn.

Je pa res, da so pred sončnim vzhodom res videti povsem sivi.

Vsem, ki so kdaj na morju opazovali lastovkam podobne, zelo glasne ptice, ki so se v jatah podile okrog cerkvenih zvonikov in ostalih stavb starih mestnih jeder, je jasno, da gre za izredno hitre in spretne letalce.

Fotografiranje teh ptic zaradi njihove hitrosti in nenadnih in sunkovitih manevrov res ni mačji kašelj. Imel sem srečo, da je nekaj parov gnezdilo prav na naši hiši in nekaj na sosednjih v naselju. Tako sem zgodnja jutra preživel z občudovanjem in fotografiranjem teh čudovitih ptic.

Sivi hudourniki so gnezdili pod strešno opeko in niti približno mi ni jasno, kako prenašajo temperaturo pod razbeljenimi strešniki. Očitno brez težav.

S fotografiranjem sem začel običajno takoj po sončnem vzhodu, da je bilo sonce dovolj nizko in je osvetljevalo hudournike od spodnje strani. Zato je včasih rjava barva njihovega perja skoraj zlato rumeno žarela.

Še najlažje jih je bilo ujeti, ko so v nizkem letu zvrnjeni na bok leteli mimo naše terase. Bil pa je problem, ker v glavnem niso prišli dovolj blizu. Če pa so že prileteli bližje, se je to zgodilo s preveliko hitrostjo, da bi jih lahko ujel v objektiv.

Ker se je predstava odvijala vsako jutro, sem imel na razpolago dovolj priložnosti da ujamem različne faze njihovega leta. Moram priznati, da je tu fotografu v veliko pomoč funkcija avtomatskega ostrenja, ki prepoznava ptico v letu. Tu so sodobni brezzrcalni fotoaparati, ki to funkcijo imajo, v veliki prednosti pred klasičnimi zrcalorefleksnimi modeli.

Klasična zrcalorefleksna tehnika tako hitrim pticam, kot so hudourniki, najverjetneje ne bi bila kos. Vsaj v letu, ko ptica leti direktno proti nam ne, oz. bi bil uspeh posledica srečnega naključja ali kakšne druge spretnosti fotografa. Na primer, da bi ptico v letu lovil z vnaprej določeno točko fokusa...

Kljub mojemu navdušenju nad sodobno tehniko, moram priznati, da posnetki niso povsem brezhibni. Na večini posnetkov je narejenega kar nekaj izreza, uporabljene so visoke ISO nastavitve, kvaliteta pa je tako zadovoljiva "le" za objavo na spletu.

Do osme ure zjutraj so se hudourniki razgubili. Vrnili so se zopet pozno popoldan. Takrat je bilo sonce na povsem napačni strani in svetloba za fotografiranje neuporabna. V slabem tednu sem samo s hudourniki napolnil spominsko kartico s približno 1200 posnetki. Končni izplen je bil 20 uporabnih fotografij.