O tem, kako se bomo pticam približali in kako se bomo zamaskirali, smo že govorili v 1. delu in o osnovni fotografski opremi za fotografiranje ptic v 2. delu.
Na kratko o maskiranju
Sam uporabljam maskirno pregrinjalo, ker je lahko (cca 600g), se z lahkoto spravi v nahrbtnik, hitro se pripravi za uporabo in hitro pospravi. V njem se lahko tudi premikamo naokrog in ga uporabimo kot maskirno pelerino. Obstajajo tudi impregnirane različice, ki pa so nekoliko težje. Edina slabost pregrinjala je, da se v njem ne moremo toliko gibati kot v maskirnem šotoru. V maskirni preži bomo potrebovali tudi ribiški/lovski stolček.
Stojalo
Pri uporabi maskirnega pregrinjala ali šotora je stojalo obvezen del dodatne opreme. Pri fotografiranju izven kritja pa je uporaba stojala predvsem odvisna od goriščne razdalje objektiva, svetlobnih pogojev in od tega, če je objektiv oz. ohišje aparata opremljeno s stabilizacijo slike. Kar se stabilizacije tiče, si lahko moje mnenje preberete v 2. delu. Kakor koli zadeve obračamo, bomo na koncu s seboj nosili stojalo. Teorija gre nekako takole: težje je stojalo, boljše je. A vseeno ne pretiravajmo. Če že imate težko stojalo, katerega uporabljate v studiu, boste najverjetneje morali kupiti še nekoliko lažje stojalo, katerega boste bolj ali manj lahko prenašali. Če se odločite za karbonsko izvedbo, boste težo zmanjšali le za morda 200g, cena pa bo 2-3-kratna. Moj nasvet je: izogibajte se stojalom s plastičnimi deli v glavi in stojalom z mehanizmom za dvigovanje srednjega stebrička z ročico. Ker boste zelo redko stali pri fotografiranju ptic, tudi ni potrebno, da je stojalo zelo visoko. Glava naj vam omogoča enostavno upravljanje, če se le da z eno roko. Izogibajte se 3D glavam s tremi ročicami. Če ste navajeni na kroglično glavo, naj bo le-ta pravilno dimenzionirana glede na težo opreme. Pri uporabi super teleobjektivov tudi sam priporočam posebne glave, kjer je objektiv uravnoteženo obešen (gimbal head). Način utrjevanja nog (sponke ali navojno) je stvar navade. Zdi se mi, da se stojalo s sponkami postavi hitreje.
Poleg trinožnega stojala včasih uporabljam tudi enonožno stojalo. Predvsem takrat ko vem, da bo svetlobe dovolj in ne bom imel časa postavljati trinožnega stojala. Ker uporabljam objektiv brez stabilizacije, je v večini primerov obvezna vsaj uporaba enonožnega stojala. Namesto stojala se dostikrat uporablja tudi "bean bag", vreča/žakelj napolnjen s fižolom ali suhim grahom, sončničnimi semeni, peskom ..., na katerega enostavno položite fotoaparat. Zadeva je zelo uporabna pri fotografiranju iz avta. Pri spodnji sliki pa je bilo uporabljeno stojalo, ki se ga enostavno ovije okrog veje, ali kakšnega drugega predmeta, za proženje pa uporabi daljinsko prožilo.
Daljinsko prožilo
Uporabljamo ga lahko pri daljinskem proženju kot tudi pri proženju, ko za fotografiranje uporabljamo živi pogled prek zaslona. V mislih imam predvsem brezžično prožilo, ki deluje na podlagi radijskega signala in ne IR svetlobe. Originalna prožila proizvajalcev fotoaparatov so navadno precej draga reč, a tudi prožila neodvisnih proizvajalcev delujejo brez težav.
Telekonverter
Milimetrov na objektivu je pri fotografiranju ptic vedno premalo, zato je telekonverter več kot odlično pomagalo. Čeprav bomo včasih pri uporabi telekonverterja izgubili možnost avtomatskega ostrenja, bomo uspeli z njim narediti zelo dobre fotografije. Obstajajo telekonverterji z 1.4X, 2X in celo 3X-no povečavo. Zadnje odsvetujem, tiste z 2X-no povečavo pa le v kombinaciji z zelo kvalitetnimi objektivi. V vsakem primeru pa priporočam uporabo telekonverterja z objektivi s fiksno goriščno razdaljo. Zavedajmo se, da bomo poleg nekaj kvalitete izgubili tudi 1 zaslonko pri 1.4X in 2 pri 2X. Tako bo v prvem primeru objektiv z maksimalno svetlobno močjo (zaslonko) f 5.6 postal f 8.0 in v drugem primeru f 11.0. Avtomatsko ostrenje navadno deluje do zaslonke f 5.6, pri profesionalnih fotoaparatih pa do f 8.0. Obstajajo recepti, ko prelisičimo fotoaparat z lepljenjem kontaktov med objektivom in ohišjem, a zadeva ne deluje zanesljivo, morda pogojno v dobrih svetlobnih pogojih (preizkušeno!).
 |
| 400mm f 5.6 + 1.4X + nekaj izreza, ročno ostrenje |
Bliskavica
Uporabi bliskavice bom posvetil posebno objavo zato naj le povem, da je pri fotografiranju ptic kar uporaben pripomoček. Uporabimo jo pri doosvetljevanju ptic v senčnih krošnjah, takrat ko poskušamo zamrzniti del njihovega hitrega gibanja ali poudariti strukturo peres ob oblačni difuzni svetlobi.
 |
| Doosvetlitev z bliskavico. |
Makro obročki
Pridejo prav v primeru, ko ima teleobjektiv premajhno minimalno razdaljo fotografiranja, kar je pri fotografiranju malih ptic kar pogosto.
Čistilni pribor
V fotografski torbi/nahrbtniku ne sme manjkati vsaj nekaj čistilnih pripomočkov kot so jelenova krpica (danes navadno kakšen sintetičen nadomestek), čopič s puhalom, ... Čiščenje tipala raje opravimo doma!
Daljnogled
Pri iskanju ptic bomo potrebovali tudi daljnogled. Idealen bi bil seveda svetlobno močan daljnogled s premerom prednje leče tja do 50mm, a so ti precej veliki in težki. Načeloma se pri opazovanju ptic uporablja 10X-na povečava, sam pa sem ugotovil, da mi bolj ustreza 12X-na povečava in da mi tresenje ne povzroča težav. Vendar zaradi velikosti in teže na fotografski potep jemljem s seboj 10X26.
 |
| 12X50 in 10X26 |
Pri nakupu manjšega daljnogleda priporočam nakup dražjega modela, čeprav tudi 2-3X dražji manjši model ne bo dosegel kvalitete, predvsem svetlobne jakosti večjega cenejšega modela.
Ostale koristne stvari
Sem spadajo predvsem rezervne baterije, zaščitni filtri, sončne zaslonke ..., ne pozabimo na "švicarski" nož. V dneh po deževju ali na močvirnem terenu nam bo prav prišel kak večji PVC kos ali vreča, kamor bomo odložili nahrbtnik ali torbo. PVC vreča nam bo prav prišla tudi pozimi, ko bomo mrzlo opremo prinesli v prostor. Če hočemo hitro segreti opremo jo že na mrazu zavijemo v PVC vrečko in jo prinesemo v topel prostor. Tako se bo kondenz nabral na vrečki in ne na opremi.
Nahrbtnik/torba
Na koncu moramo vse skupaj v nečem tudi prenašati. Za daljše pohode bo vsekakor najprimernejši nahrbtnik, čeprav nam oprema ni takoj pri roki. Če nimamo ravno velikega teleobjektiva, nam bo dovolj velik že relativno majhen nahrbtnik. A vseeno priporočam nakup nekoliko večjega, ker bo le-ta udobnejši zaradi večjih naramnic. Ko bomo na manjši nahrbtnik obesili še stojalo in stolček, nas bodo preozke naramnice pošteno rezale v ramena.
NASVET:
Včasih je naporno prenašanje težke opreme poplačano z neponovljivim posnetkom, ki bi ga sicer zamudili, če bi kak kos opreme zaradi varčevanja s težo pustili doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar