BLISKAVICA pri fotografiranju ptic

Umetna svetloba in fotografiranje v naravi naj ne bi bila najboljša kombinacija. Pa vendar je pri določeni vrsti naravoslovne fotografije skoraj neizogibna - pri makro fotografiji žuželk na primer. Kako pa je z uporabo bliskavice pri fotografiranju ptic?

Sam uporabljam bliskavico zelo redko, medtem ko nekateri naravoslovni fotografi bliskavico uporabljajo zelo pogosto. Ker se ptice, sploh poleti, dosti zadržujejo v zavetju krošenj, kjer je svetlobe malo, nam lahko bliskavica pomaga izenačiti razliko med osvetljenostjo ozadja in našim motivom. Ublaži tudi kontrast med sončno svetlobo, ki sije med listjem in senco. Struktura perja in barve so izrazitejše. Pomaga pa tudi pri zamrznitvi gibanja, ko si ne moremo privoščiti krajših časov osvetlitve.

Kljub vsem prednostim, se prav lahko zgodi, da na koncu fotografija ne deluje dovolj naravno. Lahko se pojavijo neželjeni odbleski na mokrih vejah, v očeh ali celo na ptici sami. Do določene mere se zadeve da popraviti v kasnejši obdelavi, a ne vedno.

Nekaj primerov različne osvetlitve istega motiva, velikega detla:

Precej pomembno je razmerje med jakostjo bliska in osvetljenostjo ozadja. Izogibajmo se tudi takim ozadjem, na katere bi padala senca. Moč bliskavice je navadno dobro ročno zmanjšati za -1 do -1.5. Včasih je vredno narediti nekaj testnih posnetkov, tam kjer ptiča pričakujemo in nato nastaviti najprimernejšo kombinacijo.

Izbira programske avtomatike ni najbolša. V senčnem delu gozda bo osvetljen samo naš motiv, ozadje bo pretemno oz. črno, kot bi bila slika narejena ponoči. Zato uporabljamo časovno avtomatiko (na fotoaparatih navadno oznčeno z Av), kjer izbiramo zaslonko, fotoaparat pa temu prilagodi čas zaklopa. Če pri tej nastavitvi dodamo še bliskavico, bo le ta osvetlila naš motiv, ozadje pa se bo zarisalo kljub temu, da ga svetloba bliskavice ne doseže. Glej prejšnji posnetek.

Če je pri zgoraj navedeni nastavitvi čas zaklopa le prevelik, lahko pride kljub uporabi bliskavice do zamazane slike. Lahko pa pride tudi do zanimivega efekta kot v tem primeru.

Na koncu še vedno lahko povečamo občutljivost (ISO3200), odpravimo šum, kot na spodnji fotografiji in s tem dobimo tisto naravno osvetlitev, kar v času filmov niti sanjati nismo mogli.

NASVET
Sam bi svetoval čim manjše uporabljanje bliskavice, čeprav nisem opazil, da bi blisk ptice prav posebej vznemirjal. Veliko prej reagirajo na sam zvok ob proženju. Sploh če se pticam precej približamo. Če nam že primanjkuje svetlobe in je uporaba bliskavice nujna, vseeno poskusimo narediti še kakšen posnetek brez nje in nastaviti večjo občutljivost. Mogoče nam bo doma pri obdelavi uspelo vseeno narediti solidno, ali pa celo boljšo fotografijo. Smiselna bi bila tudi uporaba difuzorja pred bliskavico, a nam bo ta zaradi prevelike oddaljenosti največkrat pobral preveč svetlobe. Redki so primeri, ko bi si lahko v naravi uspeli postaviti pravi mali studio z več bliskavicami.

Ta fotografija kmečke lastovke je nastala sicer sredi dneva v skoraj popolnoma temnem skednju. Uporabljeni sta bili dve bliskavici: ena na fotoaparatu in druga na tleh usmerjena proti stropu, kjer sem pričakoval prelet.

TEHNIKA
400mm objektiv in crop ohišje na stojalu (razen sove kozače), bliskavica (razen zadnji posnetek detla).
Lastovka je bila posneta z 200mm objektivom brez stojala, servo ostrenje in ročno nastavitvijo 1/250s f5.6 in dvema bliskavicama, kot sem že omenil zgoraj.