S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 6. maj 2012

ŽIVLJENJE OB LUŽI

V sušnih obdobjih in tam, kjer ni drugih tekočih ali stoječih voda, so take in drugačne luže bogat vir hrane in osvežitve za ptice. To pomeni, da bomo z nekaj potrpljenja na enem samem kraju lahko fotografirali različne vrste. Najdete ptico na tej fotografiji?








Če stoji luža na poljski poti, bomo najlažje fotografirali kar iz avtomobila. Ptice so vožnje vozil po poti vajene, stoječi avto pa jih sploh ne bo motil. Bilo bi bolje, če bi fotografirali nekoliko nižje, a vsega pač ne moremo imeti.


Že po nekaj minutah so obiskovalci začeli prihajati. Čopasti škrjanec Galerida cristata je prikorakal kar po poti. Prva letošnja vročina mu najbolj ne odgovarja, zato hodi kar z odprtim kljunom.


Kjer je voda, bele pastirice Motocilla alba niso prav daleč.


Zvezda dneva pa je bilo pišče malega deževnika Charadrius dubius. Kjer so tako majhni mladiči, starši navadno niso daleč. Posnetek starševske ljubezni se je že narisal v moji domišljiji.


Starši majhnega malega deževnika nikdar dolgo ne pustijo samega. Ko se je približeval drug avto, je eden izmed staršev nemudoma od nekje priletel in začel s klici za nevarnost vabiti malčka s poti na polje. Mladiču se nikdar povsem ne približa. Verjetno zaradi tega, da ga ne izda morebitnemu plenilcu. Tako z mojim skupnim posnetkom ni bilo nič. Fotografiral sem pač vsakega posebej.




To je bila ena redkih priložnosti za fotografiranje "na polno". Se pravi, da pri obdelavi ni bilo potrebno delati skoraj nobenih izrezov. Ko so bili klasični potreti pod streho, sem poskušal ujeti še kaj posebnega. Prav posebne sreče ni bilo, pa vendar za konec še dve malo bolj zanimivi:

 Presenečen pogled na svoj plen, ki je odletel s "krožnika".

Blatna kopel

NASVET
Pri fotografiranju tako od blizu se izogibajmo najbolj odprtim zaslonkam, razen, če ne želimo poudariti kakšnih podrobnosti. Hitro nam lahko pomembne stvari, kot so oči, padejo iz fokusa. Že pri zasloki 8.0 recimo, se bo ozadje izgubilo v neostrini, globinske ostrine pa bo ravno dovolj za manjše ptice. Ko sem pregledoval knjigo znanega naravoslovnega fotografa Markusa Varesvuoa, sem opazil, da pri fotografiranju na blizu z objektivom 500 mm ali 800 mm velikokrat uporablja zaslonke 11.0 -16.0 in tudi več.

8 komentarjev:

  1. Živjo,
    fantastične fotografije zadnje 4 so mi najbolj všeč. Ali je na prvi fotografiji tudi mladič deževnika?
    Lep pozdrav Miha

    OdgovoriIzbriši
  2. Živjo Miha,
    drži, na robu luže je mladič, na polju, kake 2 m desno pa je tudi odrasel mali deževnik, a ga pri tej ločljivosti ni možno opaziti.

    LP

    OdgovoriIzbriši
  3. Zdravo čestitam za naslovnico v proteusu, še vedno pa ne razumem zaka imajo vsi ravno tebe za nekega najboljšega nature photographerja v sloveniji ko pa jih je še mnogo pred tabo kot npr. Davorin Tome... Predlagal bi ti par stvari za izboljšanje tvojih fotk kot naprimer pri deževnikih v Vrbini (enostavno se bi ulegel zraven kolesa od avtomobila in pokril z mrežo pa nebi bile ptice nič bolj plašne! Malo razmišljanja samo..), fotkanje sredi dneva lahko odpikiraš razen s kako boljšo opremo, ker sicer bodo fotke prežgane in prenasičene, pa še zaslonko imej na najnižji stopnji kolikor lahko ali pa uporabi white balance pa samo kelvina premikaš gor dol, fotkaj prvih par ur po vzhodu in kakšne 2 ure pred zahodom, ko je svetloba najnežnejša in sonce milejše, priporočal bi ti nakup novega fotkiča kot je 60D, ki bi bil zate super glede na to da nisi ravno naprednejši fotograf.. pa še to vznemirjanje na gnezdih, ki sem ga opazil pri določenih objavah in tisti selec, ki že na fotki tako ostro gleda da ga je očitno strah tvoje bližine! Izogibaj se temu saj verjetno tudi poznaš ornitološki kodeks, če pa ne pa pobrskaj po kateri reviji sveta ptic :D pa lep pozdrav in upam da upoštevaš moje nasvete saj bodo fotke mnogo boljše, če pa rabiš še kakšen nasvet pa kar pogumno na plan z njim! Lp Kristjan Kobale

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Kristjan,

      najprej hvala za čestitko. Nisem vedel, da je objavljena tudi fotka na naslovnici, SUPER! Naravoslovnih fotografov oz. fotografov, ki veliko fotografiramo v naravi, je vedno več. Sam se s to zvrstjo ukvarjam šele tretje leto in vem, da me čaka še precej dela. Samo želim si lahko, da bi v naravi nabral toliko izkušenj, kot jih je g. Tome. Deževnika v Vrbini sem fotografiral na poti domov, ko sem v bistvu že končal s fotografiranjem.

      1. Se pa ne strinjam s tabo, ko praviš, da bi boljša oprema izboljšala rezultate pri močni opoldanski svetlobi! 2. Če bi pri svojem fotografiranju upošteval le "Golden hour" pravilo, bi imel v svojem arhivu bolj malo fotografij. Je pa res, da sem v teh urah posnel nekaj boljših. 3. Nasvet za nakup 60D je nesmisel (glede na to da delam s 50D), kar pa ne pomeni, da je 60D slabo ohišje. Temeljito sem preizkusil 7D in 1D Mk IV in se nisem odločil za zamenjavo, zaenkrat... Sem pisal o tem. 4. Objava o sokolu sledi. Izvedel boš zakaj par letos ni speljal mladičev... Ornitološki kodeks poznam.

      Z veseljem bi si ogledal tvoje fotografije in tako dobil idejo za kakšno vprašanje. LP

      Izbriši
  4. Ahaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa nisem rekel da bi oprema izboljšala le oob opoldanski svetlobi ampak nasploh, ker te fotke, ki jih imaš s 50D mi niso ravno pri SRČKU zato bi ti predlagal kaj bolšega npr. ko si omenil 7D so se mi kar sline pocedile saj je to res fotkič da te kap pri vseh svojih nastavitvah:) nimaš pa verjetno nič več fotografij saj so mi tvoje tiste katere so mi res "všeč" narete vejetno ob golden houru ostale pa so če se grdo izrazim crap saj bi lahko pomoje uporabljal manj izrezov na določenih! O sokolu sem bral v proteusu ampak me objava ni ravno razveselila saj si jih tudi ti verjetno motil ne samo plezalci in tudi na fotkah se vidi da te je ptica opazila ker tista ena mreža ki jo imaš čez glavico ni dovojl ampak pri sokolih, ujedah je najbolše narediti nekaj naravnega kot ima npr. Milan Cerar pa ko ga ni notri je orel vedno na skali, ko pa je noti pa očitno vidi lečo in mu je blizu prišel samo enkrat pa še to le za par sekund da ga niti ni utegnil fotografirati.. tak da nebi ravno o kodeksu majstore...

    Lep pozdrav Kristjan

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Če nadaljujeva:

      Kot kaže si tiste vrste fotograf, ki se mu kot praviš pocedijo sline, ko v roke primeš kako mašinco, ki je novejša, boljša, dražja... Sam sem to obdobje prebolel pred več kot 20 leti, ko si lahko pri nas kupil le Praktico ali Zenita, sam pa sem sanjal o Canonu. Edino kar pogrešam pri svojem orodju je hitrejši in zaneslivejši avto focus v servo načinu ostrenja, tu je 7ka precej boljša. Tvoje razlaganje o prežganosti, prenasičenosti, zaslonki in kelvinih me ni ravno prepričalo. Kar se tiče izrezov, grem res velikokrat do same meje. Gre pač za objavo na spletu in ne za razstavno fotografijo. Fotografije, ki so primerne za večje povečave, zbiram v GALERIJI (zgoraj desno).

      Zdaj pa še da zaključiva o sokolu! 1. Sam ne uporabljam nobene mrežice na glavi. Maskiranje pri posnetku sokola je zgodba zase... 2. Sokol me ni opazil, sicer ne bi pristal na gnezdu! Tako kot ni pristajal med tečajem prostega plezanja. 3. Sam si že opazil, da je na posnetku narejenega precej izreza in glede na to da se na fotografijo "spoznaš", lahko ugotoviš, kakšna je bila moja oddaljenost od ptice. 4. Sokol selec ni orel temveč sokol. 5. Moja sokola sta ob moji prisotnosti nemoteno opravljala svoj paritveni ritual, izlegla jajca, izmenično valila/lovila... Večino opazovanja sem opravil z ZELO velike razdalje preko spektiva! 6. Milana sem srečal na terenu in v veselje mi je bilo govoriti z njim, medtem ko najina debata, taka kot je, ne pelje nikamor! Milan ima izredno fotografijo sokola med parjenjem, pa čeprav v slabi - kontra svetlobi in ni ga fotoaparata, ki bi zadevo izboljšal. Praviš, da pri dobri Milanovi kamuflaži sokol ni obstal več kot nekaj sekund. Sam s svojo "mrežo na glavici" nisem imel težav. Sokola sta popolnoma sproščeno pristajala na svojem gnezdu. Čigava kamuflaža je bila boljša?

      Vsekakor pa bi rad umiril ta negativni naboj med nama. Po moje bi se lahko marsikaj pomenila, izmenjala izkušnje, kar se fotografije in fotografske tehnike tiče...

      Pa brez zamere! LP

      Izbriši
  5. Čakam sokola ja pa drugič prosim natančneje preberi kar sem napisal in ne zamenjuj orla in sokola "profesionalec"! Drugače pa vsega tega nebom raje komentiral da se ti ne zamerim kot si se ti meni in vidim da si s fotografijo res šele na začetku poti tako da prosim z nekimi profesionalnimi temami o nastavitvah blabla.. prenehaj ker so čista traparija za skovika pa sem ostal prav tako brez besed.. O kamuflaži pa kar sam vprašaj Cerarja ker mislim da si videl kaj sem ti napisal o njegovem vzroku da orliča ni bilo na skali!! In nisem fotograf ki se mu cedijo sline tako kot tebi ko vidiš ptico na gnezdu in si cel "moker" od navdušenja in jo potem cele dneve tam nadleguješ :S konec zgodbe pa lep pozrdrav Kristjan K.

    OdgovoriIzbriši