S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

petek, 10. avgust 2012

KANJA Bute buteo

Kanja, "mišar", ali še bolj po domače "mršnk". Je ujeda, ki jo vidimo in slišimo res pogosto, saj je najštevilčnejša ujeda pri nas in v Evropi.


Največkrat jo opazimo, ko opreza za plenom s kakšne izpostavljene preže na robu gozda, na poljih in travnikih, kot tudi na cestnih ograjah in daljnovodih.




Kljub njenem pogostem pojavljanju ni fotografiranje te izredno previdne ptice nič bolj enostavno od fotografiranja drugih ujed. Še najbolj se obnese fotografiranje iz avtomobila, ali pa če jo uspemo skriti počakati kje blizu njene preže.


Ljudje ji na poljih še vedno nastavljajo kole, s katerih naj bi polovila čim več "škodljivcev". Tu nam bo uspelo narediti kakšen dober bližnji posnetek. Brez dobrega kritja vseeno ne bo šlo.



Ob tej priložnosti sem naredil še primerjavo velikosti s sivo vrano. (zlepljeni sta dve sliki)


Kanja je tudi kar dober jadralec. Z vzgonskim vetrom se lahko dvigne tudi zelo visoko in z višine opreza za plenom. Ko začenja z jadranjem, naredi najprej nekaj nizkih preletov, in takrat je priložnost za fotografiranje ptice v letu.



Slike ptic v letu od spodaj navadno niso najbolj posrečene, razen za razlikovanje silhuete - oblike kril. Navadno je potrebno narediti kar nekaj korekcije v kasnejšem postopku obdelave, da iz senčne strani dobimo nekaj detaljev.


Veliko bolje je, če se pokrijeta nizki let, nizko sonce in temnejše ali oblačno ozadje. Pri kompoziciji je bolje pustiti malo več prostora v smeri leta, pred ptico.


Tale pa me je presenetila, ko sem čakal jato srak na grmu sredi polja. Kljub temu da je večina ptice v senci, je vzhajajoče sonce naredilo lep kontrast.

Ni komentarjev:

Objavite komentar