V prejšnji objavi sem zapisal, da je bilo predstave z belorepci kmalu konec. Vsaj tista bližnja se je končala ob 8:40, v opazovalnici pa je potrebno počakati skoraj do mraka, ko se belorepci že odpravijo v svoja prenočišča.
Trenutki, ko je naše prizorišče obsijalo sonce, so bili tako redki in kratki, da sem fotografiral dosti manj kot bi sicer. Sploh pa sem imel na kartici par še kar zanimivih fotografij našega glavnega akterja - orla belorepca. Kljub vsemu se je dalo narediti nekaj posnetkov, za katere bi bilo potrebno v drugačnih okoliščinah precej truda in sreče.
Najbolj množični so bili seveda galebi. Mene so bolj pritegnile poljske vrane .
V trenutku se je dalo narediti dva različna posnetka s popolnoma drugačnim ozadjem. Vse skupaj se dogaja zelo blizu, opazovalna lina je dovolj nizko in teren je popolnoma raven. Zato lahko že z zaslonko 5.6 na 400 mm objektivu objekt lepo izoliramo od ozadja.
Ptice so se pogosto ogledovale v refleksnem steklu opazovalnice.
O samem rezervatu sem nekaj več prebral šele po tem, ko smo prišli domov. Ugotovil sem, da so foto opazovalnice v Hortobagyju precej priljubljene tudi med profesionalnimi naravoslovnimi fotografi. Zgodi se seveda, da se prizorišča ponavljajo, tu pa se pojavi vprašanje o bistvu naravoslovne fotografije.
 |
| Znamenita vejica pri opazovalnici zlatovrank v Hortobagyju. Levo: Marc Guyt v TOP BIRDING SITES of Europe. Desno: Markus Varesvuo v knjigi BIRDS MAGIC MOMENTS. |
Na naši veji so namesto belorepca čepele vrane.
O OPAZOVALNICI:
Do opazovalnice smo se pripeljali iz mesta Balmazujvaros še v popolni temi. Po vstopu in namestitvi se ugasnejo vsa svetila. Elektrike ni, tako da polnjenje baterij odpade. Sama opazovalnica je ogrevana s plinsko pečjo. V njej je prostora za tri fotografe z vso opremo (udobno fotografiranje). Fotografira se skozi refleksno steklo na dve strani. Nekje sem prebral, da ta stekla poberejo 1-1.5 zaslonke, česar pa nisem mogel preveriti. Sam prostor je pregrajen s črno zaveso, tako da svetloba drugega okna ne riše silhuete na prvem oknu. Opazovalnica je delno poglobljena v zemljo, tako da je naše očišče dovolj nizko. Edina tehnologija v opazovalnici je ventilator iz računalnika, priključen na akumulator, ki pomaga pri odroševanju stekla z notranje strani. Za veliko potrebo sem opazil kemični WC, za katerega nismo dobil navodil za uporabo. Mala potreba se opravlja v plastično posodo za prašek. Kmalu po tem, ko so izginile vse ptice, so nas pobrali in odpeljali nazaj v Balmazujvaros. Edino, kar sem pogrešal, je bil obljubljeni "kavč", kjer bi z veseljem malo zaspal. Menda je v drugi opazovalnici skupaj z udobnimi stoli (naši so bili navadni plastični, z blazino).
NASVET
Če vas slučajno zamika podobna izkušnja, naj povem, da so opazovalnice precej zasedene, tudi celo leto v naprej. Cena: cca 100,00€ na osebo.
Čeprav brez kavča, zanimivo.
OdgovoriIzbrišiLp, simon