IZLET NA MORJE

Izlet na morje sem si privoščil kot podaljšek zakasnelega silvestrovanja na DOPPS-u, kjer smo se med drugim šli tudi poučen kviz s strani Jurija Hanžla. V kvizu smo obravnavali tudi slapnike in prav rdečegrli slapnik je bil med prvimi, ki me je pričakal v pristanu Sv. Katarine. Od polarnega slapnika ga v zimskem perju najlažje ločimo po manjšem in rahlo navzgor privzdignjenem kljunu, zadnji del vratu je bolj siv kot črn, manjka pa tudi bela lisa v zadnjem delu trupa.

Rdečegrli slapnik Gavia stellata

Slapnik je tako hitro, kot se je prikazal v pristanu, z dolgim potopom tudi izginil. Zato mi je uspelo narediti le dokumentarno fotografijo. Ostali so le čopasti ponirki.

Izlet se je nadaljeval v smeri Škocjanskega zatoka. Prvi pogled skozi drugo opazovalnico, jata velikih škurhov, ki so se prehranjevali, kot da bije zadnja ura.

Ko sem že razmišljal, da se bom moral zadovoljiti s posnetkom škurha zapičenega v zemljo, se je eden le malo bolj sproščeno sprehodil v mojem dometu ...

... in kmalu tudi odletel.

Drugače pa je bila večina eskadrilje v zatoku zaradi burje prizemljena in skrita v zavetju.

 

 

Le najbolj lačni so se podali na "odprto morje". Žličarice so bile med pogumnejšimi (spodaj).

 

 

Na koncu obiska v zatoku sta me razveselila še pepelasta lunja, ki sta s težavo lovila in plahutala nizko nad trstičjem.

Pepelasti lunj Circus cyaneus, levo samica, desno samec

 

Zadnja postaja mojega izleta so bile Sečoveljske soline, kjer pa se je burja samo še okrepila in je kar brilo, čeprav je sonce lepo sijalo.

 

 

 

 

Soline so bile, vsaj videti, bolj prazne. Nekaj čapelj, mlakarice, liske in vztrajni galebi. Del poti me je spremljal vodomec. Sem ter tja pa se je spreletela še kakšna vriskarica.