ČRNA PROSENKA Pluvialis squatarola

Črna prosenka se pri nas ustavi na preletu, redko tudi prezimi. Letos se na Sv. Katarini da opazovati dve ptici. Kljub dežju se odločim, da naredim vsaj kakšen dokumentarni posnetek.

Ptici sta se prehranjevali blizu druga drugi, zato se je dalo napolniti posnetek, četudi se jima nisem mogel dovolj približati. Svetloba je bila na minimumu, dež je padal vedno močneje. Fotografiranje je bilo definitivno preizkus za opremo.

Prosenkama je družbo delal moj stari znanec, zelenonogi martinec. Veliko ptic počiva na eni nogi, zato me ta poza ni prav posebej presenetila.

Ko pa je martinec začel poskakovati na okrog samo po eni nogi, sem se začel spraševati, če sploh ima obe nogi? Navadno ne snemam v naravi, tokrat se nisem mogel upreti:

 

Čez čas se je pokazala še druga noga in priznam, da sem si kar malo oddahnil.

 

Zelenonogi martinec

 

 

Verjetno bi še vztrajal, saj je bilo na školjčišču mirno kot še nikoli. A je bila narava zopet močnejša od človeka. Premočilo mi je že vse in vztrajanje bi lahko imelo predvsem drage posledice.

NASVET
Res da v takih pogojih ne fotografiram prav pogosto, z gotovostjo pa lahko trdim, da današnja fotografska oprema prenese več, kot si mislimo.

Podobna situacija, z dodatkom mraza.

Kljub temu priporočam, da opremo, takoj ko nehamo z delom, površinsko obrišemo in čim prej osušimo. Če se nato vozimo z avtomobilom, ne puščamo opreme v vlažni torbi ali nahrbtniku, temveč jo postavimo blizu ventilacije in nastavimo gretje. S temperaturo ne pretiravamo. Če fotografiramo v hudem mrazu, vnesemo mrzlo opremo v topel prostor zavito v PVC vrečo, sicer se bo ves kondenz nabral direktno na ohišju in voda lahko pronica v notranjost. Če je oprema samo mrzla in nimamo vrečke, jo je bolje pustiti v torbi ali nahrbtniku, da se vse skupaj počasi segreje.