ŽIVEL 1. MAJ

Če se le da, jo med prvomajskimi počitnicami mahnemo kam proti morju. Letos smo se nehote izognili pravim zimskim razmeram in maksimalno izkoristili sončne, pa čeprav tudi vetrovne razmere. Sečoveljske soline so bile v dometu naših kolesarskih sposobnosti, zimske razmere na celini pa so gotovo prizemljile velik del selečih se ptic. Zato je bilo pričakovanje toliko večje.

V solinah se da s solidno fotografsko opremo narediti kar nekaj, za soline tipičnih posnetkov. Najlažje bomo fotografirali nekoliko večje ptice, kot so male bele čaplje in polojniki.

Kakšna čaplja nam bo pustila bližje, kot bi pričakovali, saj so očitno navajene ljudi v bližini.

Podobno je s polojniki. Z nekaj potrpljenja nam bo v tem času uspelo par fotografirati pri nespodobnem opravilu. Sam sem bil tokrat od dogajanja malo preveč oddaljen.

Raje sem poskušal sestaviti kakšno zanimivo kompozicijo, tipično za soline.

Če bomo dovolj blizu čapljam in polojnikom, bomo pticam velikosti prodnikov in deževnikov še mnogo predaleč. Po pričakovanju je bilo v solinah teh ptic zelo veliko. Najštevilčnejši so bili spremenljivi prodniki.

Ker je gibanje v solinah omejeno, je fotografiranje teh malih ptic skorajda nemogoče. Če pa bomo imeli srečo, bo kakšen prikorakal nekoliko bliže (Na sliki: Temminckov prodnik).

Kaj več sreče bi lahko imeli s kakšno pastirico, predvsem z belo.

Z opazovalne ploščadi se da ujeti kakšnega galeba. Moja želja pa je bila spet dosti bolj zahtevna "trofeja" - hitra in nepredvidljiva mestna lastovka.

Temni oblaki na celini so bili krasna barvna kulisa s soncem obsijanim solinam. Že dolgo nisem ustrelil toliko "rafalov" v prazno. Lastovke so bile očitno prehitre in moji refleksi niso bili kos zadani nalogi.

Zadovoljiti sem se moral s solidnim portretnim posnetkom kmečke lastovke : (

V daljavi za pravo živo zaveso iz kmečkih in mestnih lastovk so se mirno sprehajale in prehranjevale večje in manjše skupine močvirskih in zelenonogih martincev, beločelih in komatnih deževnikov, spremenljivih prodnikov ... Najbolj pa sem se razveselil zame prvih letošnjih sabljark.

Na poti domov smo se ustavili še na Cerkniškem jezeru, kjer so bile tudi zelo velike jate pobrežnikov. Opazoval sem več jat po 100, 150 zelenonogih martincev, izredno veliko število velikih belih čapelj, na robu poplavljenega travnika je lovila rjava čaplja. Za lep zaključek prvomajskih počitnic pa  smo skozi spektiv opazovali tri sive žerjave, ki so se prehranjevali na njivi.