S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

ponedeljek, 10. december 2018

NA DOPUST BREZ KANONA 2

"Pred leti so nam vlomili v avtodom in odnesli vse, kar je bilo kaj vrednega. Tudi del moje fotografske opreme. Zaradi te izkušnje sem letos svojo "ptičarsko" fotografsko opremo pustil doma, ker je nisem bil pripravljen ves čas nositi s seboj. Težka odločitev! Sploh ker je bila naša destinacija Nizozemska." Sem kar citiral uvod v objavo iz pred petih let. Podobna izkušnja in podobna bolečina - destinacija Danska. Tudi Danska je v začetku avgusta za opazovanje ptic zelo zanimiva


Danska je skoraj v celoti obdana z morjem, po drugi strani pa predstavlja kopno povezavo med severom in jugom. Zato je tu na selitvi zelo živahno.


Na skrajnem severu celine, v mestu Skagen, so lani v že tako popularnem svetilniku odprli center za preučevanje ptic na selitvi, Skagen Grey Lighthouse - Center for migratory birds. Žal smo bili za obisk prepozni : (


Za tolažbo sta mi bila prva dva "lajferja" na potovanju - navadni strmoglavec in gage - v neposredni bližini centra. Gage so se pripravljale k počitku povsem blizu obale. Žal je bil kaliber mojega orožja  le 300 mm (teleobjektiv 80-300 mm).


Na opazovanje ptic se doma namenoma nisem posebej pripravljal. Le za vsak slučaj sem imel v rokavu skritih nekaj lokacij. Tako kot na Nizozemskem, je bil tudi letos problem, da so se take lokacije pojavljale kar same od sebe.


Naslednja "spontana" lokacija je bila gnezdeča kolonija triprstih galebov na pečinah Bulbjerg. Doma ugotovim, da gre za edino kolonijo na celinskem delu Danske.


Zračni promet v avgustu je bil po celi Danski zelo zgoščen od jutra do večera.


Najpogostejši prizori so gotovo druščine najrazličnejših pobrežnikov, tako na obali kot na celinskih vodnih površinah. Najpogostejše so bile školjkarice in kljunači, v družbi raznih prodnikov, martincev, prosenk, sabljark, žličark itd.


Nekaj deževnih dni je bilo voda na moj mlin. Obiskal sem nekaj opazovalnic, ki so bile vse po vrsti izredno lično narejene in opremljene.


In dejansko se je dalo tudi kaj videti.


Večina opazovalnic je bila dobro založena z informativnimi zloženkami, zemljevidi in ostalim gradivom. Tiste nadstandardne pa še s klasičnimi spektivi in celo z daljinsko vodenimi kamerami, katerih sliko se je dalo spremljati na monitorju in na velikem televizorju.


Zadnji adut iz rokava je bil ornitološki rezervat Saksfjed/Hyllekrog na skrajnem jugu otoka Lolland, kjer me je pričakalo vseh "velikih" pet s panoja.


Del rezervata je zaradi gnezdenja orla belorepca zaprt med 1. februarjem in 31. julijem. Kljub slabemu vremenu mi bo obisk ostal v lepem spominu.


Prvi vtis je naredila šokantno velika množica labodov v morju. Po blatnih plitvinah je tacalo ogromno meni ljubih pobrežnikov, malo bolj na suhem so se drli sivi žerjavi. Za povrhu sem se v mraku nagledal še tjulnjev v morju.


Toliko na kratko s potepanja po deželi legokock.

Ni komentarjev:

Objavite komentar