V začetku novembra nas je na Dolenjskem razveselila že velika jata žerjavov, ki nas ni le preletela, temveč tudi prenočila na travniku ob Temenici. Jata je štela okrog 400 glasnih ptic - prizor, ki te ne pusti ravnodušnega.
Sam sem ta prizor zamudil. Sem pa na istem kraju opazoval prelet manjše jate, ki je štela 91 osebkov. Zanimivo je bilo, da se je nato jata razdelila na dva dela. Eden je nadaljeval pot v smeri jugo-zahod, drugi pa povsem na jug.
Težko bi se odločil, kateri obisk je name naredil večji vtis, a je bila fotografska izkušnja s plamenci neprimerljivo večja. V nedeljo zjutraj je zazvonil ornitološki alarm, ki bi bil zelo primeren za prvoaprilsko šalo. V dobrih petnajstih minutah smo bili že na poti do lokacije, kjer so bile ptice opažene.
Seveda ni bilo nobenega zagotovila, da nas bosta plamenca tam tudi počakala. Na srečo sta imela dosti dela s prehranjevanjem in videti je bilo, da se jima nikamor ne mudi.
Ko smo že mislili, da razen sprehajanja po travniku in pomakanja glave v vodo poplavljenega travnika ne bosta uprizorila nič posebnega, je v vasi nekaj počilo. Elegantni in hkrati štorasti ptici sta se pognali v beg.
Nekajkrat sta plamenca zaokrožila nad nami in se očitno odločila, da je bil preplah lažen.
Pristala sta nazaj, tokrat na sredino poplave, na naše veselje še bližje kot prej.
Posijalo je tudi sonce in odrasla ptica je zasijala v vsej svoji lepoti. Po tednu deževja je bil to pravi balzam za oči. In prav to slabo vreme minulih dni je ti dve ptici prizemljilo v naših krajih.
Odrasli barviti plamenec in mladič sta se na tem poplavljenem travniku ob Temenici zadrževala nekaj dni. Mi smo ju zapustili po dvajsetih minutah nepozabnega druženja.
Tudi v ljubljani je en. Imam slike, vedar slabe ker se mi dovolil priblizati.
OdgovoriIzbriši