GLINOKOPI V ZALOGU - obročkanje ptic

Kmalu po koncu poletja se začne obdobje, ko se ptice selivke odpravijo na svojo pot. Ta čas obročkovalci izkoristijo za obročkanje selečih se vrst in upajo na kakšno zanimivo najdbo. Glinokopi v Zalogu pri Straži na Dolenjskem s svojimi vodnimi površinami in trstičjem selečim pticam ponujajo priložnost za postanek. Tu se ptice lahko nahranijo in naberejo novo energijo za nadaljevanje poti.

Obročkovalec Jože Gračner je v svoje mreže v treh dneh ulovil 325 ptic. Lovile so se tako ptice selivke, kot tudi stalnice tega območja.

Obročkane vrste in število: črnoglavka 148, vrbji kovaček 49, velika sinica 23, plavček 23, taščica 16, dolgorepka 14, vodomec 8, vrtna penica 6, močvirska sinica 5, kos 5, bičja trstnica 4, brglez 4, srpična trstnica 4,  vijeglavka 4, kratkoprsti plezalček 2, pivka 2, šoja 2,  cikovt 1, dolgoprsti plezalček 1, grmovščica 1, prosnik 1, severni kovaček 1, veliki detel 1.

Najbolj glasno in agresivno so se obročkanju upirale šoje. Najbolj barvita ptiča sta bila vodomec in pivka.

V nedeljo je bilo obročkanje predstavljeno širši javnosti. Jože je povedal zakaj se ptice obročka in razložil tehniko lovljenja in obročkanja ptic.

Dogodka se je udeležilo veliko otrok. Mnogi med njimi so prvič opazovali ptice tako od blizu.

Jože je poskrbel, da je prav vsak men njimi spustil svojega ptička nazaj v svobodo.

Z Andrejem Hudoklinom smo se sprehodili po opuščenih glinokopih. Predstavil nam je zasnovo naravoslovne poti, s katero bo  mokrišče odprto za obisk javnosti.

Med našim sprehodom se je v mrežo ujel še zadnji ptič. Na veselje vseh je bila to siva žolna - pivka.

Tako kot ostale ptice, je bila tudi pivka takoj po obročkanju in tehtanju spuščena nazaj v naravo.

KANJA IN NEZNANI LETEČI PREDMETI

Moj namen je bil fotografirati repaljščice in prosnike na selitvi. Se pa dostikrat zgodi, da ti pred objektiv pride kaj povsem drugačnega. Tokrat mi je nehote pozirala kanja.

Med samim fotografiranjem nisem opazil nič nenavadnega. A ko sem fotografije naložil na računalnik, sem opazil, da je bila kanja nekaj časa obkrožena z meni neznanimi letečimi predmeti. Najverjetnejša razlaga za ta pojav so bili roji kakšnega mrčesa.

Kanja je krožila prav okrog mene in zanimivo je, kako se spreminja barvna temperatura posnetka, osvetlitev kanje in barva neba samega.

Kot kaže, je bilo moje kritje precej učinkovito, saj je kanja nato pristala blizu mene. A jo je splašil traktor, predenj sem jo uspel fotografirati.

SIVI MUHAR drugič

O sivem muharju sem že pisal, kar pa ne pomeni, da ga ob dobri priložnosti ne bom več fotografiral. Na sobotnem sprehodu sem jih opazoval skoraj na vsakem grmu in kot kaže je njihova selitev v Afriko trenutno na vrhuncu.

Za boljši posnetek si bo pač treba vzeti malo več časa. Zato sem poiskal lokacijo, kjer bi se to lahko zgodilo. Nekaj časa sem opazoval muharja na suhi rogovili in ni trajalo prav dolgo, da je začelo spet deževati. Kar pa letos ni prav nič nenavadnega. Projekt muhar se prestavi na naslednji dan, ko naj bi menda celo sijalo sonce.

Na megleno jutro sicer nisem računal, a bolj pomembno kot to, je bilo, da me je muhar čakal na isti rogovili. Kot da bi bila dogovorjena. Vendar mu moja družba ni bila najbolj všeč.

Moje postavljanje opreme je opazoval z varne razdalje na drugi strani grmovja, in kar nekaj časa je trajalo, da je prišel pogledat, kaj se dogaja pod njegovo rogovilo.

Kljub meglenemu jutru je bil jutranji posnetek še najboljši. Vse ostalo je bolj dokumentarne narave.

Sivega muharja prepoznamo po njegovem svetlem oprsju že na daleč. Prepoznaven je tudi po svojem značilnem letu za plenom in stalno vračanje nazaj na mesto, od koder je poletel. Obvlada pa tudi "kolibrijev" let, ko opreza za plenom. Trudil sem se, da bi ujel tudi to, a mi ni uspelo.

ČRNOČELI SRAKOPER 2014

Tudi rezultati letošnjega popis črnočelega srakoperja na Šentjernejskem polju žal niso prav spodbudnimi. Kot že leta poprej je bil tudi letos prvi par popisan v Hrvaškem Brodu. Pri popisu sem se pridružil Luki Božiču in Dominiku Bombku, ki že vrsto let spremljata populacijo te vrste na Dolenjskem.

Letos je za gnezdenje izbral novo lokacijo na robu vasi in lovil na vrtu in travnikih okoliških hiš.

Kljub temu da črnočeli srakoper ni največji med srakoperji, je v primerjavi z veliko sinico prav postaven (fotografija spodaj).

Med popisom smo popisovali tudi bele štorklje. Ko smo popisovali gnezdo štorklje v Dobravi pri Škocjanu, je na travnik 3 metra stran od našega avta pristal srakoper. Črnočeli srakoper številka 2! Ko smo mu sledili, smo ugotovili, da par prinaša svoj ulov na topol pri kmetiji čez cesto. Tako sta letos potrjena dva gnezdeča para na Šentjernejskem polju.

POSTOVKE Z DOBRAVE

Pred leti je Andrej Hudoklin pisal o tem, kako so včasih pri nas na Dolenjskem gnezdile južne postovke. Tega članka se je spomnil gospod Granda z Dobrave pri Šentjerneju, ko je ugotovil, da v njegovem kozolcu gnezdi par postovk. A katerih? Zato se je obrnil na avtorja članka, ta pa je organiziral ogled morebitne senzacije.

Z Daretom in Aleksandrom smo "žal" kmalu ugotovili, da so postovke navadne. A je bil obisk na Dobravi kljub temu zelo zanimiv. Gospod Granda je na splošno velik ljubitelj narave. Postovke so namreč gnezdile v eni izmed dveh gnezdilnic na kozolcu, katere je gospodar dal narediti, ko so kozolec obnavljali.

Izvedeli smo tudi, da je leto poprej v isti gnezdilnici gnezdila sova. In to še pegasta povrhu, ki sploh ni več tako pogosta v teh krajih.

Zanimivo je, da so ptice v vseh primerih zasedle levo gnezdilnico.

Mladiči so bili ravno pravšnji za obročkanje in so že zvedavo kukali iz gnezdilnice.

Z veseljem se bomo oglasili tudi drugo leto, da ugotovimo, kdo bo naselil zanimivo gnezdilnico.

PTICE IZ NAŠIH KRAJEV

S časom se nabirajo posamezni posnetki, ki niso našli mesta v dosedanjih objavah, a so po moje vredni ogleda. Tako je nastala nova rubrika - Ptice iz naših krajev.

Poljska vrana

 Bela pastirica

Rdečenoga postovka

Veliki detel

Čopasti škrjanec

Repnik

NAŠA ŠMARNICA

Do nedavnega je v našem vinogradu še rasla šmarnica, trta iz katere so se "poznavalci vin" večkrat delali norca, kot jo častili. Šmarnico smo posekali in zasadili bolj žlahten sorte, čeprav danes spet postaja moderna.

Letošnja pridobitev v vinogradu je nadstrešnica za zidanico. In v skriti kotiček so se takoj naselili novi stanovalci. Šmarnica Phoenicorus ochruros je naredila gnezdo in izvalila 5 jajc. Kot je kazalo so bile ptice malo presenečene nad našim obiskom, a so se prav kmalu navadile naše bližine. Na začetku so hrano prinašale bolj previdno, nato že bolj korajžno in pogosteje.

Šmarnica se s svojim ulovom po žlebu približa gnezdu, ki je postavljeno na betonsko ploščo pod nadstreškom. Mladiči spodaj so bili posneti 4.7.

Seveda sem si vzel nekaj časa, da sem fotografiral pridna starša. ko sta prinašala hrano.

Levo samček in desno samička.

Zanimivo je, da so bile vse večje kobilice servirane brez nog in brez kril.

Prva se je na našo prisotnost privadila samička. Dosti kasneje se je opogumil samček. Kot kaže je materinski nagon pri mami močnejši. Mislim, da to velja tudi pri večini ostalih živalih, ne samo pri pticah.

Zanimivo je, kako je od osvetlitve odvisno, kako opazen je samčkov oranžni rep. V zgornjem primeru je posnetek doosvetljevan z bliskavico in so peresa kar zažarela. Pri spodnjem pa so skrita v senci dopoldanskega sonca.