TELEKONVERTER Kenko 1.4X

O uporabi telekonverterja sem na splošno pisal že v objavi o dodatni opremi. Sam pred nakupom teleknverterja nisem pričakoval preveč, a se je izkazalo, da je telekonverter eden izmed cenejših, če ne že najcenejši del opreme, ki nas lahko reši v določenih situacijah. Odločil sem se za cenejšo različico, Kenko 1.4X TELEPLUS 300 DG.

Optično je Kenko 1.4X primerljiv s precej dražjim originalnim modelom. Edino kar razočara, je natančnost izdelave obeh "bajonetov". Tako stik z objektivom in ohišjem ni dovolj tesen in občutek v roki ni ravno najboljši. Kljub vsemu so lahko rezultati zelo dobri in uporabni.








Največja težava pri uporabi telekonverterja je nastavitev ostrine. Ne pozabimo, da se goriščnica poveča s faktorjem (1,4X ali celo 2X) in da je pri tem možnost, da stresemo posnetek, toliko večja. Sam priporočam ostrenje prek funkcije live view in zamik proženja vsaj 2s (ker AF ne bo deloval, ročno ostrenje prek iskala pa je sploh pri oddaljenih motivih precej nezanesljivo). Uporaba live view funkcije in zakasnitve proženja je seveda možno le, če se naš motiv ne bo prav dosti premikal.

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/320s, ISO 400, live view, stojalo

Primer uporabe 1.4X telekonverterja (zgoraj): prvi posnetek je narejen z 50 mm objektivom na ohišju polnega formata, kar pomeni, da naj motiv ne bi bil ne oddaljen niti približan, drugi pa je narejen z istega mesta s 400 mm na crop ohišju 15MP, dodanim 1,4X telekonverterjem in nekaj izreza pri končni obdelavi. (izračun: 400 mm X 1.6 crop format X 1,4 telekonverter = cca 900 mm + izrez in lahko rečemo, da je fotografija narejena z objektivom cca 1000 mm).

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f11.0, 1/100s, ISO 200, live view, stojalo

Tu pa je primer uporabe objektiva 400 mm brez telekonverterja (zgoraj) in z 1.4X na istem objektivu, nekaj izreza in pri lepši svetlobi (spodaj).

Nekaj primerov, kjer mi je z uporabo telekonverterja uspelo narediti kvalitetne posnetke tudi za večje povečave:

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/400s, ISO 400, ročno ostrenje, brez stojala iz avtomobila

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/1250s, ISO 800, ročno ostrenje, stojalo

V obeh zgornjih primerih so bile fortografirane ptice na gnezdu. Uporaba telekonverterja nam omogoča, da fotografiramo iz varne razdalje in ne motimo ptic.

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, 1/800s, ISO 400, ročno ostrenje, stojalo

Canon 50D, 400 mm + 1.4X, f8.0, 1/1600s, ISO 400, ročno ostrenje, brez stojala

Canon 1D mark IV, 400 mm + 1.4X, f9.0, 1/400s, ISO 800, AF, brez stojala

Canon 50D, 70-200 mm (200 mm) + 1.4X, f6.3, 1/2500s, ISO 400, AF, brez stojala

Avtomatsko ostrenje deluje brez problema na objektivih z manjšo največjo zaslonko (vsaj 4.0) in na ohišjih serije 1. Hitrost ostrenja je za odtenek manjša. Možno je sicer prelisičiti ohišje, da poskuša avtomatsko ostriti tudi pri objektivih z zaslonko 5,6, tako da prelepimo prve tri kontakte na telekonverterju, a zadeva deluje pogojno le ob zares dobrih svetlobnih pogojih.