ISO 3200, ti vrabca!

ISO 3200 je bil do nedavnega nekakšen mejnik tako pri občutljivostih črnobelih negativ filmov, kot tudi tipal v digitalnih fotoaparatih. V časih analogne fotografije se je dalo določene črnobele filme (npr.: ILFORD HP5 400 ASA) s podaljšanim razvijanjem razviti kot film z občutljivostjo 3200 ASA =  ISO. Rezultati so bili uporabni. Zrnatost (danes šum) je dajala posnetkom poseben čar. Moj prvi digitalni fotoaparat je zmogel zavidljivih 1600 ISO, naslednji že 3200. Danes kvaliteto posnetkov narejenih pri visokih občutljivostih narekujejo predvsem vedno boljši programi za odpravljanje šuma, ki na posnetkih vedno obstaja.

Letošnje krompirjeve počitnice so minile predvsem v znamenju dežja in slabe svetlobe. ISO 3200 je bila spodnja meja za fotografiranje ptic na mojem vrtu. Poslikal sem nekaj obiskovalcev krmilnice, ki je bila kljub dežju dobro obiskana.

Canon 7D, 400 mm f5.6 L, 1/200s, f6.3, ISO 3200

Posnetki so bili idealni za vajo odpravljanja šuma. Svetlobe je bilo res malo, ozadje temno, pogoji, kjer šum pride najbolj do izraza. Spodaj je primerjava "surovega" RAW posnetka in postopek odpravljanja šuma (za povečavo klikni na sliko).

1. Na posnetku brez vseh posegov glede odpravljanja šuma, je šuma precej.

2. RAW datoteka pretvorjena v JPEG datoteko s programom DPP (Digital Photo Professional), ki ga dobimo poleg fotoaparata. Šum je odpravljen s tovarniškimi nastavitvami za ISO 3200: Luminance NR 5 in Chrominance NR 12. Opaznih je kar nekaj artifaktov - belih pik. Šuma še nekaj ostane. Vrednosti sicer lahko še povečamo, a bo izguba ostrine prevelika.

3. Pretvorjena datoteka 2, še dodatno obdelana s programom Nik Software Dfine 2.0, ki deluje v PS5 (Photoshop). Šum je še dodatno zmanjšan, bele pike ostanejo.

4. Neobdelana RAW datoteka 1 obdelana samo z Nik Software Dfine 2.0, ki deluje v PS5 (Photoshop). Belih pik ni. Šum je sicer še viden, a je zelo droben in pri normalni povečavi ni moteč.

5. RAW datoteka obdelana v programu Lightroom z nastavitvijo Luminance NR 30 in Color NR 25, ohranjanje detajlov v obeh primerih je 50 in kontrast 0. Šuma je še nekoliko manj kot v primeru 4, pri tem pa žrtvujemo nekaj več ostrine.

Zgornji trije posnetki vrabcev so obdelani po postopku 5 in dodatno izostreni v PS5 (Photoshop) po posebni recepturi, ki je primerna za fotografije v manjši ločljivosti:

Dejstvo je, da kvalitetni posnetki narejeni z ločljivostjo ISO 3200 in več v slabih svetlobnih pogojih navadno niso najboljši direktno iz fotoaparata in zahtevajo nekaj dodatne obdelave, ki pa nam ne vzame prav veliko časa. Zadeve se lahko lotimo na več načinov in z različnimi orodji, ki so nam na razpolago. Sliko lahko obdelujemo tudi ločeno, tako da odstranjujemo šum samo tam, kjer je ta najbolj moteč - v neostrem ozadju. Posnetki pri dobrih svetlobnih pogojih, kjer uporabimo večje ISO vrednosti za doseganje krajših časov osvetlitve pa so povsem druga zgodba. Ti lahko izpadejo že zelo dobri z osnovno obdelavo odpravljanja šuma.