ČRNA PROSENKA IN PRIJATELJI

Na južnem delu ornitološkega rezervata Kolansko Blato na otoku Pagu se pod šopom dreves stiska manjši kamp, pred njim pa se morje steka v blatno plitvino. Tu sem preživel jutra letošnjega dopusta in fotografiral ptice, predvsem goste s severa.







Prva ptica, ki sem jo zaradi njene velikosti zagledal že od daleč, je bila črna prosenka Pluvialis squatarola. Prehranjevala se je tako v plitvi vodi kot v blatu.

Za boljši posnetek je bilo potrebno vstati pred sončnim vzhodom. S kamuflažo  se je bilo potrebno zliti s terenom, saj v bližini ni bilo nobenega kritja, vsaj na pravi strani ne. Prvi posnetki so nastali še pred vzhodom sonca.

Prosenki (desno) je prvi delal družbo srpokljuni prodnik Calidris ferruginea (levo).

Ko je sonce pogledalo izza Velebita, sem ugotovil, da je prodnikov več, vsaj 7. Od tega 6 spremenljivih Calidris alpina in eden srpokljuni Calidris ferruginea. Barvna temperatura se je spreminjala iz minute v minuto in ob 6:30 je že vse sijalo zlato rumeno.

Črna prosenka je postala zlata prosenka.

Črna prosenka je vsaj na videz skoraj enkrat večja od prodnikov in zato se je bilo potrebno prodnikom toliko bolj približati. Sam pa v svojem položaju nisem bil prav posebej mobilen. Pravzaprav sem ležal v blatu kot klada, komolci so me že pošteno boleli in temperatura se je pod kamuflažo hitro dvigala.

Prodniki nikakor niso hoteli bliže in začel sem pospravljati svojo opremo. Prepričan sem bil, da bodo prodniki takoj zleteli na drugo stran vodne površine, v senčno zavetje. Na moje presenečenje so nadaljevali s hranjenjem, kot da Guliverja ni v bližini.  Fotografiranje je postalo skoraj preveč enostavno, če odmislim eno težavo. Prodniki so se večino časa prehranjevali in zabadali kljun v blato.

V enem trenutku so se martinci, ki so se prehranjevali v bližini, hkrati oglasili s svarilnim klicem in vsi prodniki so se pritajili na vodno površino.

Znak za alarm je bila kanja, ki je preletela plitvino.

Naslednje jutro sem poskrbel za malo več udobja. Prinesel sem si blazino! Zapomnil sem si, kje so se prehranjevali močvirski martinci Tringa glareola, in zalegel v bližini. Ko se je zdanilo, so prišli.

Mislim, da so opazili čudno izboklino na blatu, a jih to ni preveč vznemirjalo.

Za konec sem obiskal še prodnike. Brez težav sem se jim približal na slabe 4 metre.

Prodniki niso počeli kaj prav posebej zanimivega, dokler se eden izmed njih ni začel urejati in tunkati. Ko je končal z opravilom, je nekajkrat poskočil obrnjen proti rahli burji in se posušil.

Prodniki so počasi pospali po napornem prehranjevanju in tudi sam sem se odpravil na zajtrk.