LOV NA ŽLICO

Posamezni primerki žličarke Platalea leucorodia se pri nas pojavljajo na preletu. V Vrbini je bila opažena že večkrat, a je srečanje z njo kljub temu lepo presenečenje.

Njen v letu značilno stegnjen vrat in stegnjene noge so njen prepoznavni znak in hitro ugotovimo, da ne gre za katero izmed belih čapelj. Svetloba pred sončnim vzhodom še ni bila najbolj primerna. Vseeno sem upal da pristane kje v bližini.

Pristala je v plitki gramoznici in se začela vneto prehranjevati.

Ko jo opazuješ in vidiš kako spretna je s to svojo navidez nerodno žlico, se ti porodi še kup drugih vprašanj. Kako ta ptica spi? Ali si tudi ona zarije kljun v perje. In kako si perje sploh lahko ureja s to svojo žlico.

Na ta vprašanja sem dobil odgovor kmalu po tem, ko se je, očitno do sitega, najedla. Odletela je na mirnejši in bolj oddaljen del gramoznice. S "kljunom" si je uredila perje, kot to počnejo vse ostale ptice, nato pa ga zarila v perje na hrbtu in malo zadremala.

Dokumentarna fotografija speče žličarke je narejena skozi spektiv s telefonom na razdalji 250 m.