ŽIVLJENJE NA SMETIŠČU Pikasti martinec

Manjša skupina pikastih martincev je letos in verjetno tudi že leta poprej prezimila na območju Temenice. Prehranjevali so se na odvodnih jarkih poplavnega območja in tudi na plitvih vodnih površinah zapuščenega obrata bivše opekarne. Lepa priložnost za revanš izpred dveh let.

Prve fotografije so nastale v precej ubogih svetlobnih pogojih. Je bilo vajo potrebno ponoviti.

Odprt raven teren je bil idealen za nizko prežo in vodna površina ravno pravšnje velikosti, da ptice niso bile nikdar predaleč. Vseeno je bilo potrebno kar nekaj potrpljenja in solidna maskirna oprava.

Martinci so se večinoma prehranjevali v plitki vodi, ki jim je segala maksimalno do "pasu".

Zdelo se je, da se na kopnem ne počutijo najbolj varno. Tu so hrano iskali dosti bolj nervozno. Tekali so sem ter tja in se kmalu vrnili nazaj v vodo, kjer so so si občasno privoščili tudi kratek dremež.

Pri fotografiranju ptic se ne zgodi prav pogosto, da ustreliš na polno. Se pravi, da si pticam tako blizu, da pri obdelavi ni potrebnih nobenih dodatnih izrezov. To se brez maskirne oprave lahko zgodi le, kadar so ptice navajene ljudi ali pa človeka sploh ne prepoznajo kot potencialno nevarnost.

Sicer pa je to ena najlepših nagrad za potrpežljivost in potrditev, da je bila kamuflaža res učinkovita. S takim načinom fotografiranja tudi nismo vznemirjali ptic, kar je tudi zelo pomembno.

Pri tako imenovanih posnetkih na polno ostane še precej manevrskega prostora za izrez.

Pikasti martinci so se do konca aprila odpravili nazaj na sever v svoja gnezdišča. Upam, da jih naši kraji gostijo tudi prihodnjo zimo. Če bo zima mila, pridejo in tudi ostanejo. Zagotovo.