ŠTORKLJE KI NE ODLETIJO NA JUG

Štorklje se selijo v toplejše kraje, natančneje v srednjo, vzhodno in južno Afriko zaradi hrane, in ne zaradi mraza. Kljub temu, sploh kadar so zime bolj mile, pri nas ostane nekaj štorkelj, ki poskušajo prezimiti. Če snega ni preveč jim to navadno tudi uspe. Drugače pa jim je naša pomoč dobrodošla.

V avli novomeške porodnišnice tudi stoji štorklja, ki nikdar ni videla Afrike. Kako je prišla tja, pa je kar zanimiva zgodba.

Zgodbo mi je povedal gospod Martin iz Čadraž pri Šentjerneju. Štorklja, ki so jo kasneje poimenovali Taubi, se je izvalila v gnezdu blizu Šentjerneja. Iz neznanega razloga je padla iz gnezda. Štorkljo so oskrbeli in jo poskušali vrniti v gnezdo, a to ni bilo uspešno. Potem so za Taubija skrbeli na Martinovi kmetiji in ptica se je povsem udomačila. Zganjala take in drugačne vragolije in postala glavni petelin v vasi. Taubi je počel vse, kar so počele ostale štorklje v okolici, le stanovanje je imel drugačno. Kaj se je zgodilo potem? Žal ni preživel srečanja s tovornjakom na dolenjski avtocesti.

Na Dolenjskem pogosto opazujemo še eno celoletno vrsto štorklje - leseno belo štorkljo. Pogosto jih vidimo na naših vrtovih v družbi keramičnih palčkov.

To vrsto izdeluje g. Šenica iz Novega mesta.

IZDELAVA GNEZDILNIC

Turistično društvo Zagrad v sodelovanju z Dolenjsko sekcijo DOPPS v zagraškem logu pripravlja naravoslovno pot, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznali tudi ptičji svet. Ob poti bodo nameščene gnezdilnice za različne ptičje vrste.

Gnezdilnice za naravoslovno pot smo izdelovali v prostorih TD Zagrad ob pomoči družin z otroki iz okolice Zagrada. Kljub novoletnim počitnicam se je delavnice udeležilo lepo število družin, članov TD Zagrad in članov Dolenjske sekcije DOPPS.

Takoj ko je bilo gradivo za gnezdilnice razdeljeno, smo se pridno lotili dela.

Razdeljeni smo bili v skupine in gnezdilnice so nastajale kot po tekočem traku.

Med zanimivejšimi je bila vrtalna postaja.

Orodja je bilo komaj dovolj za vse delovne roke.

Zadnje in najzahtevnejše delo je bilo vrtanje vhodnih odprtin.

Največ gnezdilnic je bilo narejenih z odprtino 32 mm, ki je primerna za velike sinice, brgleza, vijeglavko in ostale, ki jim odgovarja ta velikost. Nekaj smo jih naredili za manjše sinice kot so plavčki in meniščki, z odprtino 28 mm, dve pa sta bili večji gnezdilnici z odprtino 65 mm za velikega skovika ali mogoče celo za smrdokavro. Naredili pa bomo tudi odprte gnezdilnice za postovko in lesno sovo.

Najmlajši so seveda želeli svoje izdelke odnesti domov. Zato smo jim namesto gnezdilnic pripravili krmilnice, ki jih bodo lahko postavili na domačem vrtu. Razdelil jih je predsednik TD Zagrad, Franci Kocjan.

Najmlajši mojstri.

Ko je bila večerja pripravljena, so bile, nad pričakovanjem, narejene že skoraj vse gnezdilnice.

Gasilska z izdelki.

Za lep kulturni zaključek večera je poskrbela Tereza.

Zahvalil bi se vsem, ki so sodelovali pri odlični organizaciji dogodka, še posebej  Franciju in Robiju in seveda vsem, ki so se delavnice udeležili in pomagali pri dobrem delu.

Za vse, ki bi gnezdilnico radi naredili doma, prilagam načrt in tabelo z dimenzijami. Več informacij zakaj in kako gnezdilnice postavljamo, dobite na spletni strani: www.gnezdilnice.si, lahko pa se obrnete tudi na DOPPS.

BOŽIČNI ŠKORCI IN JATE REPNIKOV

Letošnja zima do pred nekaj dni še ni pokazala svojih zob. Škorci so se zato še vedno prav sproščeno nastavljali zimskemu soncu. To ni neobičajno, saj jih manjše število pri nas redno prezimuje.

Tudi druge ptice se pozimi v večjih jatah podijo po šentjernejskem polju. Tokrat so to bili repniki. Včasih se jim priključijo še kakšne druge vrste. Rumeni strnad, recimo.

2015

ORMOŠKO JEZERO, LAGUNE IN PTUJSKO JEZERO

Obisk severovzhodne Slovenije je v zimskem času kar primeren čas za opazovanje vodnih ptic, ki pri nas prezimujejo. Ormoško in Ptujsko jezero bi bila prvi izbor, a tudi na ostalih vodah v tem delu Slovenije se lahko opazuje pisano druščino ptic in morda tudi kakšno presenečenje.

Je pa res, da so za fotografiranje ptice zelo oddaljene in je potrebno izbirati motive malo drugače. Jutranja svetloba in velike jate kormoranov so risale lepo kuliso ormoškega jezera.

Pridružile so se jim še posamezne velike bele čaplje.

Kljub temu da je sem ter tja kakšna čaplja priletela dovolj blizu, se mi tokrat zdijo fotografije v stilu "manj je več" bolj zanimive.

Med opazovanjem nas je nekaj zmotilo. Za nasipom poraslim s trstičjem se je v vodo nekaj potopilo, pa ne ptica.

Atrakcija dneva tako ni bila ptica, ampak opazovanje vidre sredi belega dne.

foto: Jure Novak

To je to, smo si bili enotni in odšli pogledat, kaj je novega v ormoških lagunah.

Nenajavljeni smo presenetili kolege štajerske sekcije DOPPS, ki so se po veselodecembrskem druženju počasi spravljali k sebi. A delo na "kmetiji" ne čaka.

Potrebno je bilo nahraniti živino. Matjaž je pripravil kosilo za vodne bivole, ki so malo nezaupljivo opazovali nepričakovane obiskovalce.

Tilen in Jure sta preverila ograjo okrog posestva.

Ormoške lagune - bazene bivše Ormoške tovarne sladkorja - sem prvič obiskal pred štirimi leti. To, kar se da videti danes, govori o tem, da je bilo narejenega že res veliko dela v smeri ureditve habitatov, v katere bi se spet lahko vrnile ptice, ki so tu nekoč že bile in so tudi uspešno gnezdile.

Več o ormoških lagunah, rezervatu v nastajanju si lahko preberete na spletni strani DOPPS.

V dobri družbi čas hitro mine, zato smo se odpravili še na Ptujsko jezero.

Ptic seveda ni manjkalo. Naj med drugimi omenim velike in male žagarice, zvonce, pritlikave kormorane in duplinske kozarke. Pri jezu v Markovcih pa smo opazovali res veliko število velikih ponirkov.

Fotografirali smo še z mostu v centru Ptuja, dokler nas ni pregnala lakota. Z dobrim kosilom smo zaključili lep ptičarsko obarvan nedeljski izlet.

Zgoraj: rečni galeb, sivka in veliki kormoran.

IZLET NA LONJSKO POLJE

Dolenjska sekcija DOPPS je v sodelovanju z društvom Dinaricum organizirala izlet na Lonjsko polje. Člani društva Dinaricum in hrvaški študentje so se nam pridružili pri dopoldanskem ogledu Lonjskega polja, mi pa smo jim pomagali pri nočnem štetju šakalov.

Le vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila vidljivost zelo slaba.  Oddaljene ptice na velikih vodnih površinah so bile v glavnem skrite v megli.

Po Lonjskem polju nas je vodil renđer Nikša. Povedal nam je, od kod vsa ta voda (iz Slovenije, je dodal v šali) in nam razložil sistem nasipov ter delovanje zapornic.

Pogled na pašnike, kjer se živina prosto pase, je bil povsem drugačen kot pred leti, ko sem bil tu pozno spomladi.

Kljub megli smo se sprehodili po nasipu, v upanju, da presenetimo še kakšnega belorepca. Eden nas je namreč preletel že na poti do nasipov.

Pogled po polju očara tudi v turobnem zimskem času.

Novih moči smo si nabrali v Ekoetno Selu Strug, kjer smo si privoščili skupno kosilo. Tu smo bili člani DOOPSa tudi nastanjeni. Po kosilu je sledilo predavanje Jureta Novaka (foto-narava, facebook)  o njegovovem pristopu k naravoslovni fotografiji. Odlične fotografije iz ptičjega sveta so razvedrile "ptičarje", ki dopoldan niso prišli na svoj račun.

Sledile so priprave na popis šakalov, katerega smo zadnji popisovalci zaključili ob drugi uri zjutraj. Ostalo je še nekaj energije za "Selfie" ali dva.

Selfie by Jure Novak

Zbudili smo se v jutro, ki ni bilo nič boljše od prejšnjega. Vsi pa smo si bili enotni, da se je v teh hiškah prav dobro spalo. Po zajtrku smo se odpravili proti domu in se ob poti ustavili še v Čigoču.

Vse lesene hiške so pod spomeniško zaščito in večino njih čaka na rešitelja ali pa se bodo sesedle same vase.

Nogometni klub Čigoč je trenutno na kolektivnem dopustu.

DOPPSova ekipa.

Malo pred mejo smo zelo na hitro raziskali še jezera Strmec. Tudi ta bo potrebno ob kakšni drugi priložnosti še obiskati.