Vreme na začetku ni obetalo prav lepih posnetkov, a se je kasneje situacija izboljšala in med oblaki se je začelo kazati sonce. Zanimivo je, kako pogosto se "posebni gostje" pojavljajo zgolj posamično in se navadno družijo z bolj številčno običajno družbo; z mlakaricami v tem primeru.
Kljub temu da nas v takih primerih najbolj zanima naša izbranka, je dobro narediti še kakšen posnetek v družbi ostalih ptic. Pri tem se lepo vidi primerjava velikosti in ostalih posebnosti, če so si vrste med seboj podobne.
Nato sledi fotografiranje za "osebno", navadno fotografiranje s strani, tako kot se ptico najlažje predstavi. Te fotografije moramo seveda tudi imeti. V tem primeru je bilo to kar enostavno, kar pri bolj živahnih pticah ni tako lahka naloga. Kadar se spreminja vreme oz. svetloba, so tudi fotografije lahko zelo različne.
Že če je motiv malenkost obrnjen, deluje fotografija dosti bolj dinamično.
Tudi odprt kljun lahko popestri dolgočasno fotografijo.
Če seveda imamo možnost, lahko razmišljamo tudi drugače. Kako fotografirati ptico, da čim bolje prikažemo njeno značilnost, posebnost, držo, ali barvo mogoče? Pri beločeli goski je seveda najbolj značilno njeno belo čelo. Zato sem poskušal fotografirati ptico od spredaj na čimbolj monotonem (v tem primeru nemotečem) ozadju, kjer bi belo čelo prišlo lepo do izraza.
In še "an fas" različica.
NASVET
Ko sem pristopil k jezeru, se je goska skupaj z mlakaricami umaknila na varno razdaljo. Kasneje so ljudje začeli hraniti ptice in goska je skupaj z ostalimi racami in labodi prihajala vedno bliže. Po vodi je plavalo ogromno kruha, ki bi precej motilo fotografije. Splačalo se je počakati. Ptice so kruh pojedle, vreme se je izboljšalo in gos se me je navadila, tako je bilo fotografiranje kasneje dosti enostavnejše.
TEHNIKA
Kljub vsemu bi brez 400mm objektiva težko naredil kvalitetne posnetke. Ubežna razdalja goske je bila še vedno večja od mlakaric in labodov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar