S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

četrtek, 12. januar 2012

NARAVNI REZERVAT Valle Canal Novo II.

Nadaljevanje prve objave o rezervatu Valle Canal Novo bodo rezultati tega obiska. Ko naravoslovni fotograf zagleda tako množico vodnih ptic tako blizu, mu zaigra srce. Ko ugotovi, da ptice niti niso tako plašne, je sreča popolna. Poraja se le vprašanje, če človeka vajene živali štejejo za pravo fototrofejo. Vsemu navkljub se je bilo potrebno za dober posnetek tudi malo potruditi.
Mlakarice Anas platyrhynchos so bile seveda najmanj plašne. Ko so dobile svoj zajtrk, je zgledalo, kot da se želijo naučiti potapljanja, tako kot njihove kolegice.
Sivke Aythya ferina so z obrobja opazovale čudne akrobacije, ki so jih izvajale mlakarice.
Pešpot je speljana tako, da se zjutraj sonce dvigne prav za našim hrbtom, in že prvi sončni žarki ponudijo pravo svetlobo. Fotografiranje je dokaj enostavno, samo spustiti se res nizko je nemogoče, ker se fotografira z lesene brvi speljane nad laguno.



Na moje veselje je bilo v laguni tudi nekaj labodov pevcev Cygnus cygnus. Za začetek sem naredil dve klasični fotografiji za arhiv vrste, nato pa sem počakal na kakšno bolj zanimivo pozo.





Tudi kreheljcev Anas crecca  je bilo precej. Kreheljc je pravi račji zaspanec, saj se v glavnem prehranjuje ponoči. Na hranjenje s strani obiskovalcev se niso prav dosti odzivali in so nadaljevali s spanjem.




Premikati so se začeli, ko so iskali primernejše kotičke za počitek in ko jih je zbudila kakšna zapoznela novoletna petarda.

Kazalo je, da bi lahko z druge opazovalnice kar dobro fotografiral kormorane. Ko sem prišel tja, so bile vse "strelske line" zasedene. Odločil sem se, da izkoristim dan in pot na morje in obiščem še Škocjanski zatok in Debeli Rtič. Na poti do avtomobila so me v delu pristanišča presenetili črnovrati ponirki Podiceps nigricollis, ki so bili na nekakšnem skupinskem lovu.




Čez nekaj časa so se ponirki približali odsevom pisanih čolnov, kar je še dodatno popestrilo posnetke.


Za konec pa še eno domoljubno: povsod je lepo, doma je najlepše. Na Debeli Rtič sem prišel malenkost prepozno. Dva para žagaric sta mi odletela pred nosom in velika pomaranča je počasi izginjala za Piranom.


Ni komentarjev:

Objavite komentar