S spletnim dnevnikom želim predstaviti svojo pot v svet naravoslovne fotografije in izkušnje deliti z vsemi, ki vas narava zanima. Vsem se zahvaljujem za morebitne komentarje in vprašanja.

nedelja, 17. junij 2012

SOKOL SELEC Falco peregrinus

V naravi živeči sokol selec je bil v Evropi že na robu izumrtja. Zaradi določenih varovalnih ukrepov pa so si gnezdeče populacije opomogle. Kljub temu ga bomo pri nas redko srečali. Še največja verjetnost, da ptico vidimo v njeni "veličastni" predstavi, je ogled prikaza sokolarskih veščin.


Zmotno je mišljenje, da je za sokolarjenje potrebno uriti ptice že od malega. Dejstvo je, da bo sestradana odrasla ptica za slasten obrok naredila vse in se bo hitro navadila na lagodno življenje s človekom.

Pri nas v naravi živeče ptice največkrat gnezdijo v strmih skalnih stenah. Te pa so pogosto obiskane tudi s strani prostih plezalcev. Letos sem spremljal gnezdenje sokola prav v takih pogojih. Sokoli se žal niso izvalili.


Spodaj je pogled na steno, v kateri sta sokola gnezdila, z označenim gnezdom, markirano pešpotjo, plezalnimi smermi, mesti, kjer sta se sokola parila, izmenjevala plen in posedala med gnezdenjem (rdeč S v kvadratku) ter moja maskirana mesta opazovanja (moder F v trikotniku). Vse skupaj bom podrobneje opisal, ker taki objavi navadno sledijo očitki glede nadlegovanja ptic na gnezdu.


Naj povem, da sta se ptici ob moji prisotnosti, ki je najbližje gnezdu (v koprivah na polici desno od gnezda, cca 20 m), nemotento izmenjavali pri valjenju. To prežo sem uporabil samo enkrat.  Medtem ko se ptici med plezanjem plezalcev po najbližjih smereh nista menjavali. Ko sem plezalce opozoril, da gnezdi redka vrsta v "njihovi" steni, so nekateri povedali, da vejo in da ne plezajo v najbližjih smereh, drugi pač niso pokazali pretiranega razumevanja ... Povedali so tudi, da vsako leto gnezdita na drugem mestu in da sta letos presenetljivo nizko.


Vsa ostala opazovanja sem opravi s skrajno desne preže, na drugi strani doline prek spektiva in daljnogleda. Tudi fotografija ptice na gnezdu je narejena z istega mesta.


Če odštejemo možnost prostega plezanja, sokol selec gnezdi na resnično nedostopnih mestih. So pa izjeme, ko gnezdi tudi na drevesih, v mestih na visokih stavbah in tudi na zvonikih.


Še ena lokacija, kjer se turizem sicer razvija, a športno plezanje za enkrat gnezda še ne ogroža.


Samico in samca težko ločimo, razen če stojita blizu skupaj, kjer opazimo, da je samica občutno večja in močnejša. To se izven obdobja parjenja zgodi zelo redko.  Pred parjenjem in v obdobju parjenja samec prinaša samici plen kot darilo. Nemalokrat ji ga preda kar v zraku. To obdobje je potekalo v mojem primeru konec februarja in začetek marca.


Ko samica dobi svoje darilo, ga odnese v svojo "jedilnico", kjer ga nemoteno pospravi. Samec se umakne na primerno razdaljo in opazuje, če je žena zadovoljna s kosilom.


Konec marca je samica izlegla jajca. Ko je samica obračala jajca, sem uspel prešteti tri opečno rdeča jajca.


Sokol posebej ne pripravlja gnezda. Jajca izvali v primerno kotanjo na skalni polici. Samica opravi večji del. Samec ji ne prinaša več hrane, ampak jo za krajši čas nadomesti pri valjenju. Ko je samica lačna, pokliče samca in ta se navadno prav kmalu prikaže. Prav previdno prileti v gnezdo, ob strani počaka, da se samica odpravi, in nato hitro steče na jajca.


Če samca ni od nikoder, samica zapusti gnezdo za minuto ali dve in zakroži nad steno. Sokol leti s hitrimi zamahi in ne jadra prav veliko. Vse je posledica oblike njegovih kril, ki so oblikovana predvsem za hitre napade v letu in doseganje velikih hitrosti. Največjo hitrost doseže v spustu na žrtev. Podatki o hitrosti so zelo različni.


V sredini aprila, sredi nenavadno hladnega in deževnega dne, me pretrese spoznanje, da na gnezdu ni ptice, ki je tri tedne kjub vsem motnjam pridno valila.


Ptici sem v naslednjih dneh še videval na območju, gnezdo je ostalo prazno.

TEHNIKA
Večina fotografij je narejenih s 400 mm objektivom in dodanim 1.4X konverterjem na crop ohišju in stojalu. Na vseh fotografijah je narejenega precej izreza.

9 komentarjev:

  1. Podoben ptič se je pri nas v "mestu" pojavil kaki dve leti nazaj. Par je, mislm, da so bili lani potem tudi mladiči. Pozimi jih ni bilo, zdaj jih je pa spet videti. Ne vem, kje je gnezdo, ampak dostikrat sedijo na drevesu manj kot 100m od mojega balkona. Drugače pa preganjajo golobe med bloki. :)

    Ne vem, verjetno je kaka bolj pogosta vrsta sokola, kaj praviš? Slika: http://shrani.si/f/36/Lg/4ywpQrzQ/nex500021834.jpg

    OdgovoriIzbriši
  2. Ni linka naredilo, probam še enkrat:
    slika

    OdgovoriIzbriši
  3. To je navadna postovka (Falco tinnunculus)!

    Lp Jure

    OdgovoriIzbriši
  4. Navadna postovka tudi spada med sokole, je manjša in pri nas bolj pogosta od selca. Na njej prevladuje rjava barva, med tem ko je sokol temno siv (grobi opis).

    OdgovoriIzbriši
  5. Aha, se mi je zdelo, da ne more biti nič posebnega. Vseeno je zanimivo videt te ptice kar tako v mestu. :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdravljen zopet mater.. Že ko sem ti nazadnje pisal in videl slike od selca, ki si ga verjetno pikno z 400mm se vidi kak te je gledal in napisal si da ga nisi vznemirjal, kar je res, ampak samo v primeru ko si digiskopiral iz gozda, ko pa si ga nadlegoval okoli gnezda pa te je sigurno opazil, ker poznam sokole in vem kako odreagirajo ko opazijo da nekaj ni vredu. Po mojem mnenju je glavni vzrok tvoje vznemirjanje, ker me res zanima če je sedel na jajcih ko si bil par metrov stran in kot si napisal že prej sta se menjaval verjetno samo ko si bil v gozdu tak da tu nebomo o tem kdo je skupaj krave pasel. V prihodnje res upam da če že moraš vznemirjati, vsaj ne deli tega z nami, ker to ti ni ravno v ponos kot majstru za katerega te ima pol slovenije oz. foto-narave.
    Absolutno pa se mi zdi neprimerno objavljati lokacije gnezd sploh selca, ker ga ogroža ne samo plezanje, ampak tudi kraja jajc v sokolarske namene.. Da raznih fotografiskih podvigov ne omenjam.. Koliko sem seznanjen je to gnezdo letos propadlo, pa se vprašajmo zakaj. Milsim, da odgovor leži na dlani. Res si težki oz. nevem kako bi te poimenoval in nisem edini, ki ima takšno mišljenje..
    Poboljšaj se in lepi vikend še naprej!
    KRISTJAN KOBALE

    OdgovoriIzbriši
  7. Pozdravljen Kristjan!
    Najina debata tokrat ne bo tako dolga. Vseeno bom razložil določene stvari, ki jih ti razlagaš, pa če prav o konkretni zadevi pojma nimaš. Temu sokolu sem posvetil zelo veliko svojega časa, predvsem za opazovanje (99.9%). Poskušal sem ugotoviti, kako nanj vpliva človek s svojimi posegi in prisotnostjo v naravi. Sokol se naprimer ni zmenil za mimoidoče pohodnike, tudi ne za večje skupine. Mirno je sedel na gnezdu. V tistih nekaj minutah se seveda ni zgodila menjava na gnezdu. Podobno kot se kanja ne zmeni za avtomobil ki pelje mimo. Tudi tečaj plezanja v neposredni bližini ni pregnal samice z gnezda. Težave postanejo, ko se plezalci povzpnejo v višino gnezda...! Kar se mojega fotografiranja tiče pa še enkrat preberi objavo in ne vsiljuj svojega mnenja, ki ga sicer spoštujem.
    LP

    OdgovoriIzbriši
  8. ja to pride za ptico,cez kaksen dan dva po stesu,in cisto mozno je ,da je nehala gnezdit,zaradi vasega obleganja....

    OdgovoriIzbriši
  9. Živali v naravi stalno doživljajo vznemirjanja, šoke. To je tako rekoč "normalno". Kolikokrat se npr. v pol ure na krmilnici zgodi preplah. Sigurno sokol opazi potencialno nevarnost tudi na več sto metrov, kot tudi "opazi" ali jo mimoidoči vidijo, opazujejo. Torej lahko greš pod gnezdom, pa verjetno ni nobenega stresa, lahko si pol kilometra daleč, pa je za žival stres, ker "ve", da jo opazuješ.
    Vsekakor je največja grožnja sokoljemu paru plezanje po steni (poleg opazovanja iz bližine in ropanja gnezda s strani ljudi ali krokarja) v času gnezdenja - to bi bilo vsekakor treba na relativno mali steni v tem času prepovedati! Mogoče dovoliti le na zunanjih smereh, ampak ob monitoringu vedenja gnezdečega para.
    Zelo verjetno je omenjeno prenehanje gnezdenja nastopilo ker je bilo premrzlo in jo jajca kljub sedenju na njih propadla...

    OdgovoriIzbriši