SOVA NAPADLA DOMAČINA...

... ki jo je na srečo odnesel le z lažjimi poškodbami. Naslov v stilu trenutno aktualnih zgodb o srečanjih z medvedom. V zadnji številki National Geographica se članek Romanca s kozačo začne s stavkom: "Kozače so srčne ptice, ki neustrašno branijo svoj zarod." Sam sem kozačo Strix uralensis srečal že nekajkrat, a napada še nisem doživel, ker se očitno nisem dovolj približal njenim mladičem, če so slučajno bili kje v bližini.
    Pokliče me prijatelj in pove, da je sova napadala očeta, ki je imel opravila v svojem gozdu. Seveda je branila svojega mladiča pred "vsiljivcem". Več kot uspešno, saj se je bil ta primoran umakniti s kar nekaj grdimi praskami.

Odločil sem se, da bom pri fotografiranju mladičev, gnezd in podobnih spornih situacij objavil tudi situacijo fotografiranja. S tem med drugim pokažem tudi širši življenski prostor, v katerem je fotografija nastala.

Fotografiranje sov je precej zahtevno, ker se navadno čez dan zadržujejo v senčnih delih gozda. Včasih je vredno počakati, da se mogoče kak sončni žarek prebije skozi krošnje.

Pri tako velikem mladiču starši navadno niso prav daleč. Imajo ga na očeh in v primeru nevarnosti pogumno reagirajo.

Ko se je mama sova začela oglašati s svojim zamolklim zvokom, sem vedel, da je čas za obiske pri koncu. Povedali so mi, da jo v tem delu gozda videvajo že nekaj let. Upam, da se naslednje leto spet srečava.