-20 STOPINJ

Pravijo, da polarni mraz pride k nam s severa. Ko na severu začnejo zamrzovati stoječe vodne površine, se začnejo vodne ptice premikati proti jugu. Na to sem računal in ponovil prednovoletno turnejo na severo-vzhodni del Slovenije, kjer je takih vodnih površin več kot pri nas na Dolenjskem.

Zgodaj zjutraj je v avtu pokazalo -17 stopinj, v Celju so po radiu razglasili že -20 stopinj. Medvedce so bile z avtom nedostopne in najverjetneje zamrznjene, zato me gazenje v celo pri -20 ni mikalo.

Zdi se mi, da v takem mrazu tudi svetloba dobi eno posebno svežino. V zraku je bila nežna meglica, skozi katero se je začelo prebijati napovedano sonce.

Ptujsko jezero je bilo še zavito v meglo, večji del vodne površine pa je bil že vkovan v led. Upal sem, da še ne bo toliko ledu. Tako poizkusim srečo v centru Ptuja.

Tu se je življenje šele začelo prebujati. Vse skupaj je delovalo precej obetavno.

Svetloba se je naredila, meglice so se razblinile. Akcija!

Prvi so bili na vrsti pritlikavi kormorani.

Operjenost je v tem času precej različna.

Zračni promet in dogajanje na vodi je bilo precej pestro. Fotoaparat je imel precej dela. Fotografiranje v rokavicah je sicer malo bolj nerodno, vse ostalo je delovalo brzhibno le baterija je zaradi mraza rapidno pešala.

Za posnetek frontalnega pristajanja sem se kar načakal. Rezultat ni tako dober, kot če bi fotografiral v nivoju vodne gladine. Se bo treba prihodnjič še malo bolj potruditi.

Poleg pritlikavih kormoranov so bili na voljo še čopasti in mali ponirki,

največ je bilo galebov, večina rečnih,

vmes tudi nekaj sivih.

Dogajanje na mostu si je z zanimanjem ogledovala siva vrana. Fotografiranje z mostu je kar enostavno, saj so ptice navajene nenevarnih pešcev, ki se tu sprehajajo vsak dan. In kot fotograf si postavljen v višino ptic v letu.